Appeal dismissed; involuntary admission to protected ward without consent upheld under urgent circumstances.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

ZDZdr v 75. členu določa med drugim še naslednje, kar je v tem primeru relevantno: Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.

V prvem odstavku 61. člena pa ZDZDr določa, da postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj. Zato ni relevanten pritožbeni očitek o tem, da predloga za podaljšanje namestitve v varovani oddelek za g. C. ni podala upravičena oseba. Sodišče prve stopnje mora biti res pozorno na to, da so vsi subjekti pravilno zastopani, vendar v konkretnem primeru predlog ne glede na morebitno hibnost glede zastopanja predstavlja način, na katerega je sodišče izvedelo za potrebnost oprave predmetnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se ga sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom starejših občanov A., PE B. ter se ga tam zadrži za eno leto, tj. najdlje do 23. 6. 2026.

2. Zoper sklep se pritožuje odvetnik, postavljen g. C. po uradni dolžnosti. Navaja, da je predlog za podaljšanje vložila nepooblaščena oseba D. D., ki v AJPES ni vpisana kot zakonita zastopnica predlagatelja A., d. o. o., in ki tudi ni predložila pooblastila. Predlog bi zato po njegovem sodišče moralo zavreči, nasprotnega udeleženca pa takoj izpustiti na prostost. Nadalje meni, da se kljub podani demenci nasprotni udeleženec ne ogroža, nevarnost, da bi odtaval, je samo hipotetična; povzema, kaj je povedal - tudi če se je kaj zmotil, to še ne pomeni nevarnosti oz. ogrožanja. Sodišču očita, da te nevarnosti ni konkretno obrazložilo, pač pa le na splošno in pavšalno. Nadalje naj ne bi presojalo drugih možnih oblik zdravljenja, saj mora biti ukrep vedno sorazmeren, saj gre za hud poseg v človekove pravice. Nasprotnemu udeležencu tudi ni bila dana možnost, da se izjavi o mnenju izvedenke. Dejstvo je, da se ne strinja z podaljšanjem bivanja na varovanem oddelku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Ne predlagatelj ne nasprotni udeleženec osebno na pritožbo nista podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži, kar poudarja pritožba, da je sprejem v varovani oddelek brez privolitve poseg v človekove pravice, zlasti pravico do osebne svobode (1. odst. 19. čl. Ustave RS) kot eno od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato se sprejem v varovani oddelek brez privolitve izvaja le ob izpolnjenosti pogojev, ki jih določa zakon, in po izvedbi zakonitega postopka po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr). Ti so tudi po presoji pritožbenega sodišča za podaljšanje takšnega posega v konkretnem primeru izpolnjeni.

6. Nesporna izhodiščna pravna podlaga obravnavane zadeve so določbe ZDZdr v 73. - 79. čl., ki jih sodišče prve stopnje korektno navede in pravilno uporabi; Sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljnjem besedilu: varovani oddelek) se izvede s privolitvijo ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta zakon (73. čl.). Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (74. čl.). Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (1. odst. 75. čl.).

7. ZDZdr v 75. čl. določa med drugim še naslednje, kar je v tem primeru relevantno: Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.

8. V 1. odst. 61. čl. pa ZDZDr določa, da postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj. Zato ni relevanten pritožbeni očitek o tem, da predloga za podaljšanje namestitve v varovani oddelek za g. C. ni podala upravičena oseba. Sodišče prve stopnje mora biti res pozorno na to, da so vsi subjekti pravilno zastopani, vendar v konkretnem primeru predlog ne glede na morebitno hibnost glede zastopanja predstavlja način, na katerega je sodišče izvedelo za potrebnost oprave predmetnega postopka.

9. Ni sporno, da je pri nasprotnem udeležencu podana demenca s frontalnim sindromom in zmernim do napredovalnim kognitivnim upadom, gre tudi za stanje po operaciji možganskega tumorja in sindroma odvisnosti od alkohola. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. Zaradi navedenih diagnoz je g. C. (krajevno in časovno) dezorientiran, samostojno pa še pokreten, v kar se je sodišče prve stopnje samo prepričalo na naroku, brez kakršnihkoli ugovorov odvetnika. Zato je nad njim potreben stalni nadzor. Nevarnost, da bi sicer lahko odtaval, tako ni nekaj hipotetičnega in abstraktnega, temveč konkretna in realna. G. C. denimo sploh ni vedel, kje se nahaja, trdil je, da nikoli ni bil v "domu". Menil je, da je v E. Ker bi se torej brez stalnega nadzora ogrožal, je treba nujno poskrbeti za njegovo varnost, ki mu jo zagotavlja izrečeni ukrep.

10. Odločitev, da se udeležencu omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, konkretno ustnemu podajanju izvedenskega mnenja na naroku, je sodišče prve stopnje oprlo na strokovno presojo izvedenke, da bi lahko v nasprotnem primeru za g. C. nastale škodljive posledice (3. odst. 64. čl. v zvezi s 3. odst. 47. čl. ZDZdr), in sicer bi se lahko vznemiril, kar bi njegovo psihično stanje poslabšalo. Njegove pravice in koristi je v postopku dokazovanja zastopal odvetnik, ki je bil na naroku ves čas prisoten in ravnanju sodišča ni nasprotoval. Prav pa bi bilo, da bi tudi zapisnik o naroku vseboval podani obrazložen predlog izvedenke psihiatrinje.

11. Na podlagi navedenega je senat pritožbenega sodišča sklenil, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 42. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)).

12. Če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, krijejo stroške ti udeleženci (3. odst. 40. čl. ZNP-1). Ker je bil odvetnik (pritožnik) nasprotnemu udeležencu, v katerega korist je bil izveden postopek, postavljen po uradni dolžnosti s strani sodišča prve stopnje, bo slednje odločilo tudi o stroških, ki jih je imel odvetnik zaradi vložitve pritožbe. Pri tem naj presodi njeno potrebnost glede na ravnanje odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje (1. odst. 155. čl. ZPP v zv. s čl. 42. ZNP-1 in čl. 30 ZDZdr).