Appeal dismissed; court held witness examination does not violate right to cross-examination if health risks exist.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Udeležencu (osebi) se lahko pravica do sodelovanja v postopku omeji. Zakon določa, da se mu na predlog izvedenca omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in pravica do vpogleda v spis, če bi lahko nastale škodljive posledice za njegovo zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Zakon sam torej omogoča poseg v udeleženčevo pravico do kontradiktornosti, ki ga legitimira možnost nastopa omenjenih posledic. Ker pa je značilnost vsakega posega v procesne pravice strank oziroma udeležencev njegova izjemnost, po mnenju pritožbenega sodišča zakonska določba tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr ne posega tudi v pravice udeležencev, da se seznanijo z vsebino izvedenih dokazov. Pravica do seznanitve z vsebino dokazov je tako kot pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ena od prvin pravice do kontradiktornega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (tč. I. izreka izpodbijanega sklepa) in da se ga zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v ... najdalj do 20. 5. 2025 (tč. II. izreka izpodbijanega sklepa).

2. Udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da udeležencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ko ni imel možnosti opredeliti se do očitkov oziroma navedb, ki jih je v zvezi z njegovim ravnanjem podala njegova žena A. A. Z njo je sodišče opravilo razgovor, kateremu ni prisostvoval. Tako njeni izpovedi ni mogel nasprotovati, ji postavljati vprašanj ali kako drugače izvajati kontradiktornost. Morala bi mu biti dana možnost, da zanika njene trditve glede porabe denarja, njune medsebojne komunikacije in hitrosti vožnje. Sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa sledilo trditvam njegove žene, ni pa pojasnilo, zakaj ni sledilo njegovim trditvam. Ne držijo ženine trditve, da naj bi ji grozil. Prav tako ne drži trditev, da naj bi z nevarno vožnjo ogrožal svoje življenje. Še posebej ne drži njena trditev, da ji je dejal, da naj bi vozil 246 km/h. Tudi da je prezadolžen, ne drži. Je imetnik več računov, na katerih ima sredstva v okviru dovoljenega. Znesek 1.500 EUR, ki ga omenja sodišče v izpodbijanem sklepu, ne more ustrezati kriterijem ogrožanja premoženjskega stanja. Omenjeni znesek ne more pomeniti ogrožanja njegovega premoženja in premoženja njegove žene. Mnenje izvedenke temelji na dokazu, v zvezi s katerim sodišču očita bistveno kršitev določb postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve v nujnih primerih je urejen v določbah 53. člena in nadaljnjih Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). V omenjeni zakonski določbi je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kadar je zaradi narave duševne bolezni osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 59. člena ZDZdr. Pogoji iz 39. člena ZDZdr za odreditev takšnega zdravljenja so izpolnjeni: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladati svoje ravnanje, - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so vsi našteti pogoji izpolnjeni. Takšen zaključek je oprlo na izvedene dokaze, in sicer zaslišanje udeleženca, medicinsko dokumentacijo, strokovni izvid in mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke ter zaslišanje udeleženčeve žene. V zvezi z dokazom z zaslišanjem žene udeleženec s pritožbo uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti postopka, ker mu sodišče ni omogočilo, da sodeluje pri izvedbi tega dokaza in se opredeli do ženine izpovedi. Tako ni imel možnosti zanikati njenih navedb glede porabe denarja oziroma prezadolženosti, glede njune medsebojne komunikacije in nevarne vožnje avtomobila, s katero naj bi ogrožal svoje življenje.

6. Pravica udeleženca do kontradiktornega postopka, po kateri mu mora biti zagotovljena možnost ustreznega sodelovanja v postopku, izhaja iz postopkovnih načel (5. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1) 1 in neposredno iz določbe drugega odstavka 64. člena ZDZdr, ki določa, da udeleženec (zakon uporablja izraz oseba) lahko zaslišanim zastavlja vprašanja 2 in ima pravico do vpogleda v sodni spis. Udeležencu pa se lahko pravica do sodelovanja v postopku omeji. Zakon določa, da se mu na predlog izvedenca omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in pravica do vpogleda v spis, če bi lahko nastale škodljive posledice za njegovo zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih (3. odstavek 64. člena v zvezi z 3. odstavkom 47. člena ZDZdr). Zakon sam torej omogoča poseg v udeleženčevo pravico do kontradiktornosti, ki ga legitimira možnost nastopa omenjenih posledic. Vendar njegovo sodelovanje v postopku (kot prisotnost pri izvajanju dokazov) s tem ni povsem onemogočeno. Zagotovljeno je s zastopanjem njegovega pravnega zastopnika oziroma pooblaščenca, ki je odvetnik in katerega zastopanje je ob zakonski domnevi, da udeleženec zaradi duševne motnje ni sam zmožen poskrbeti za uresničitev svojih pravic v postopku, obvezno (1. odstavek 31. člena ZDZdr). Ker pa je značilnost vsakega posega v procesne pravice stranke oziroma udeleženca njegova izjemnost, po mnenju pritožbenega sodišča zakonska določba 3. odstavka 64. člena v zvezi z 3. odstavkom 47. člena ZDZdr ne posega tudi v pravice udeležencev, da se seznanijo z vsebino izvedenih dokazov. 3

7. V obravnavani zadevi je izvedenka psihiatrične stroke predlagala, da se udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker bi napačno razumevanje situacije poslabšalo njegovo psihično stanje. Prvostopenjsko sodišče je izvedenkinemu predlogu, ki temelji na strokovnemu mnenju, sledilo in izdalo sklep o predlagani omejitvi pravice, ki mu ne udeleženec ne njegov odvetnik nista nasprotovala, obrazloženo pa se mu ne nasprotuje niti v pritožbi.

8. Ne glede na to pa bi bil očitek, povezan z omejitvijo prisotnosti, prepozen, kar velja tudi za pritožbeni očitek, da udeležencu ni bila dana možnost, da se seznani in opredeli do navedb zaslišane žene. 4 Kršitve določb postopka, kamor sodi tudi kršitev pravice do kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), mora namreč stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Če jih uveljavlja kasneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (286.b člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Navedeno kršitev udeleženec uveljavlja šele v pritožbi, hkrati pa ne trdi, da jih ne bi mogel navesti že prej.

9. Ker s pritožbo uveljavljanih kršitev določb postopka ni mogoče upoštevati, je pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka neutemeljen. Neutemeljena pa sta tudi pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.

10. Kot je bilo navedeno, odločitev sodišča prve stopnje, da se udeleženca zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice do 20. 5. 2025, temelji na zaključku, da je ugotovljen obstoj (vseh) pogojev iz 39. člena ZDZdr, ki pretehta udeleženčevo pravico do osebne svobode (19. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). S pomočjo sodne izvedenke psihiatrične stroke 5 je sodišče pri udeležencu ugotovilo akutno poslabšanje psihičnega stanja, ki se kaže v maniji s psihotičnimi simptomi. Zaradi opustitve zdravil hudo ogroža svoje zdravje, s čimer se njegova bolezen kronificira in v možganih povzroča nepovratne strukturne spremembe. Te osebo invalidizirajo in povzročijo sekundarni kognitivni upad, hud upad funkcionalnosti ter istočasno slabšajo odziv na zdravljenje z zdravili in s tem možnost remisije. Ugotovilo je še, da je hudo ogrožanje udeleženčevega zdravja posledica akutnega poslabšanja duševne bolezni, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja in nima uvida v svoje stanje. Udeleženec pristaja na ambulantno zdravljenje, vendar pa po mnenju izvedenke v ambulantni obravnavi glede na udeleženčevo psihično stanje ni mogoče izpeljati varne ponovne uvedbe zdravil in diagnostike. Drugi milejši ukrepi zdravljenja ne pridejo v poštev in v njih zaradi udeleženčeve nekritičnosti do narave bolezni in teže poslabšanja ne bi zmogel sodelovati. Sodišče prve stopnje je tudi sledilo mnenju sodne izvedenke, da je potrebno udeleženčevo zadržanje za obdobje treh tednov, kolikor je potrebno zaradi izvedbe dodatne diagnostike ter uvedbe oziroma prilagoditve ustrezne medikamentozne terapije.

11. Udeleženec ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so povzeta v prejšnjem odstavku. Že te ugotovitve izkazujejo pravilnost izpodbijane odločitve. Pritožbena presoja dejanskih okoliščin, ki jih izpostavlja pritožba in se nanašajo na pogoj iz prve alineje 39. člena ZDZdr oziroma ogrožanje življenja (nevarna vožnja) in povzročanje hude premoženjske škode (nakazilo denarja na tuj račun) zato ni bila potrebna.

12. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, da se z izpodbijanim sklepom nadomesti udeleženčevo soglasje za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Pritožba zato ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.

1 O zadevah po ZDZdr odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku (prvi odstavek 30. člena ZDZdr)

2 Na naroku oziroma obisku sodišča v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice (62. člen ZDZdr).

3 Pravica do seznanitve z vsebino dokazov je tako kot pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ena od prvin pravice do kontradiktornega postopka.

4 Iz zapisnika z naroka izhaja tudi popolna neaktivnost udeleženčevega odvetnika ob zaslišanju udeleženčeve žene, ki je v bistvenem izpovedovala o okoliščinah, ki izhajajo tudi iz heteroanamnestičnih podatkov iz medicinske dokumentacije (povzetka zdravstvenega kartona), s katerimi je izvedenka, kot izhaja iz zapisnika z naroka, na njegovem začetku seznanila odvetnika in sodišče.

5 Udeleženčev odvetnik zoper njene ugotovitve ni imel nobenih pripomb.