Appeal dismissed; first instance judgment upheld for breach of business cooperation agreement where defendant failed to prove defense.

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tožeča stranka je opredelila dejansko podlago toženčeve obveznosti na podlagi dogovora o poslovnem sodelovanju ter za svoje trditve ponudila ustrezne dokaze. Trditveno in dokazno breme v postopku se je s tem prevalilo na toženo stranko, ki pa svojega trditvenega bremena v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zmogla.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka v 15 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki plačati znesek 20.896,27 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v višini 2.393,60 EUR, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi oziroma spremeni tako, da samo odloči o zadevi, tožniku pa naloži v plačilo vse pravdne stroške toženca, vključno s stroški pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta pravdni stranki ustno sklenili dogovor o poslovnem sodelovanju, s katerim se je tožeča stranka zavezala toženi stranki zagotoviti oglasni prostor za oglaševanje na radijskih programih, tožena stranka pa se ji je zavezala plačati znesek v višini 1.200,00 EUR mesečno z 22 % DDV (skupaj 1.464,00 EUR). Hkrati je tožeča stranka toženi stranki ponudila opcijo plačila s kompenzacijo. Ker pa tožena stranka v obravnavanem obdobju tožeči stranki ni več nudila svoje storitve najema vozila, do dogovora o medsebojni menjavi blaga ali storitev v obravnavanem obdobju ni prišlo. Tožeča stranka je v skladu z dogovorjenim v obdobju od 1. 3. 2021 do 31. 5. 2022 toženi stranki zagotovila oglasni prostor na določenih radijskih programih. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost po dogovoru o poslovnem sodelovanju, ki ima naravo podjemne pogodbe (619. člen OZ), zaradi česar ji je tožena stranka dolžna za opravljeni posel plačati dolgovani znesek (prvi odstavek 642. člena OZ).

6. V predmetni zadevi se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi pa je nadalje tekel pravdni postopek. Tožeča stranka je v Dopolnitvi tožbe z dne 29. 9. 2022 opredelila konkretno dejansko podlago toženčeve obveznosti na podlagi dogovora o poslovnem sodelovanju v zvezi z zagotavljanjem oglasnega prostora za oglaševanje na radijskih programih ter za svoje trditve ponudila ustrezne dokaze. Trditveno in dokazno breme v postopku se je s tem prevalilo na toženo stranko, ki pa svojega trditvenega bremena v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zmogla. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da so bile njene navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje zadostno konkretizirane in da je zanje ponudile zadostne dokaze. Tožena stranka v pravdnem postopku ni vložila nobene vloge. Udeležila se ni niti pripravljalnega naroka dne 23. 5. 2023, niti prvega naroka dne 21. 6. 2023. Prav tako se ni odzvala na poziv sodišča z dne 13. 12. 2022, s katerim jo je to v okviru materialno procesnega vodstva pozvalo, da pojasni razlog, zakaj ni plačala vsakega posameznega računa, ki ga je tožeča stranka v spis predložila z Dopolnitvijo tožbe z dne 29. 9. 2022. Tožena stranka torej na navedbe tožeče stranke v Dopolnitvi tožbe ni odgovorila, zato sedaj v pritožbi neutemeljeno navaja, da so bile njene trditve zadostno konkretizirane ter da je ponudila zadostne dokaze. S pavšalno pritožbeno navedbo dvoma v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni uspela zasejati. Sodišče prve stopnje, ki je toženi stranki vtoževani znesek s pripadajočimi obrestmi od posameznih mesečnih obrokov naložilo v plačilo, pa je tudi materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabilo.

7. Tožena stranka v pritožbi tudi neutemeljeno uveljavlja procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje storilo zato, ker ni izvedlo predlaganih dokazov. Tožena stranka je dokazni predlog z zaslišanjem dolžnika podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, v pravdi pa ni predlagala izvedbe nobenih dokazov. Kot je bilo tudi že ugotovljeno, tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Ob upoštevanju razpravnega načela (7. člen ZPP) ter načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP), je zato tudi očitek procesne kršitve neutemeljen.

8. Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške. Ti v konkretnem primeru obsegajo stroške takse za pritožbo.