Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sodba II U 198/2023-12 ECLI:SI:UPRS:2025:II.U.198.2023.12 AI generated

Administrative court dismisses appeal due to lack of reasoning preventing review of building classification and compensation points.

Case Number UPRS Sodba II U 198/2023-12
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The administrative court granted the plaintiff's appeal, quashing the administrative decision and remanding the case for a new ruling. The plaintiff argued that the administrative bodies failed to specify whether a building was classified as an open wooden agricultural structure, making the assigned point values and resulting compensation impossible to review. The court found the decision's reasoning insufficient under the Administrative Dispute Resolution Act, as it did not explain the basis for the points awarded, thereby violating procedural requirements for reviewability.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 64. člen; Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), 237. člen: An administrative decision is void if its reasoning is so deficient that the legality of the decision cannot be reviewed, requiring remand for a properly reasoned decision.

Keywords

AI generated
administrative dispute resolution lack of reasoning reviewability of decision building classification compensation calculation procedural defect remand for new ruling

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 64. člen
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), 237. člen
Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ), 58. in 62. člen
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), 218. člen
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Miklavž na Dravskem polju
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT-4224-1390/2022-001275-09-130-15 z dne 28. 3. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Iz obrazložitve obeh upravnih organov ni razvidno kot kaj je bila obravnavana stavba, torej ali je bila stavba obravnavana kot leseno odprto gospodarsko poslopje ali kako drugače. Tudi višine dodeljenih točk za posamezno stavbo ni mogoče preizkusiti, saj upravna organa ne obrazložita na kakšni podlagi sta stavbam dodelila določeno višino točk, ki skupaj s kvadraturo, ob upoštevanju vrednosti točke, določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, posledično se tudi pravilnosti višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne da preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje tožeči stranki odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Miklavž na Dravskem polju za leto 2022, in sicer za stavbi na naslovu ... k. o. ..., ID ... v višini 147,43 EUR in ID ... v višini 26,25 EUR, skupno torej 173,68 EUR.

2. Iz obrazložitve upravne odločbe prve stopnje izhaja pravna podlaga, na kateri temelji odločitev in sicer 58. in 62. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), 218. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ter 6. in 16. do 18. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Miklavž na Dravskem polju.

3. Tožeča stranka se je zoper odločitev upravnega organa prve stopnje pritožila, pritožbeni organ pa je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da se strinja z obrazložitvijo upravnega organa prve stopnje, ter poudarja, da so bili pravilno uporabljeni podatki iz registra nepremičnin in da je površina stanovanjske stavbe razvidna tudi iz kopije katastrskega načrta.

4. Upravni organ druge stopnje navaja, da je bilo nadomestilo za leto 2022 tožeči stranki odmerjeno v skladu s prvim odstavkom 218. c člena ZGO-1, ki določa, da mora upravni organ uporabiti registrske podatke, s tem da se za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke iz drugih evidenc, kar potrjuje tudi sodna praksa Upravnega sodišča Republike Slovenije.

5. Za nepremičnino v lasti tožeče stranke z znakom ID: ..., ki po dejanski rabi predstavlja stanovanje v enostanovanjski stavbi z neto tlorisno površino 295,70 kvadratnih metrov in se nahaja na naslovu ..., ..., ..., je upravni organ druge stopnje ugotovil, da je bila odmerna površina ugotovljena tako, da so se od neto tlorisne površine odšteli odprti prostori za odprto teraso, balkon oziroma ložo, ki v konkretnem primeru skupaj merijo 44 kvadratnih metrov, odmerna površina za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča torej znese 241,70 kvadratnih metrov.

6. Predmet odmere nadomestila za tožečo stranko je tudi stavbni del z oznako ID: ..., ki je v katastru nepremičnin po dejanski rabi evidentiran kot pomožni kmetijski del stavbe z neto tlorisno površino 39,60 kvadratnih metrov. Pritožbeni organ zaključuje, da je upravni organ prve stopnje pravilno upošteval registrske podatke v katastru, ki so bili vpisani v času odločanja in je pravilno ravnal, ko ni uporabil podatkov ugotovljenih s strani občinske komisije iz leta 2005 in 2021.

7. Glede oprostitve plačila nadomestila za mansardo pritožbeni organ ugotavlja, da tožeča stranka ni vložila vloge za oprostitev nadomestila po 14. členu Odloka.

8. Tožeča stranka se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da ima stavba št. 1158 od prvega vpisa v kataster leta 1999 vedno enako kvadraturo, da pa je za tretjo etažo potrebna še sprememba elaborata v realno stanje. Za gospodarsko poslopje št. 1157 pa želi, da se obravnava enako kot ostala lesena odprta gospodarska poslopja v občini, ki so grajena kot podaljšek zazidanega dela.

9. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožba je utemeljena.

11. Med strankama je sporno, ali je upravni organ v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upošteval pravilne podatke glede površine objekta in nadomestilo pravilno odmeril, sporno je tudi ali je stavbo ID ... obravnaval kot leseno odprto gospodarsko poslopje. Ni pa sporno, da je tožeča stranka lastnica obeh obravnavanih objektov.

12. Iz izreka izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje izhaja, da je bilo tožeči stranki odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nahajajoči se objekt oziroma zemljišče na naslovu ..., ..., ID stavbe: ..., k.o. ..., v višini 147,43 EUR in ID stavbe: ..., v višini 26,25 EUR, skupno 173,68 EUR. Stavba ID ... v izmeri 241,70 kvadratnih metrov je prejela 115 točk, stavba ID ... površine 39,60 kvadratnih metrov pa 125 točk.

13. Tožeča stranka navaja, da bi se stavbo ID ... moralo obravnavati kot leseno odprto gospodarsko poslopje, iz obrazložitve obeh upravnih organov pa ni razvidno kot kaj je bila obravnavana stavba, torej ali je bila stavba obravnavana kot leseno odprto gospodarsko poslopje ali kako drugače. Tudi višine dodeljenih točk za posamezno stavbo ni mogoče preizkusiti, saj upravna organa ne obrazložita na kakšni podlagi sta stavbam dodelila določeno višino točk, ki skupaj s kvadraturo, ob upoštevanju vrednosti točke, določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, posledično se tudi pravilnosti višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne da preizkusiti.

14. Po zgoraj obrazloženem je sodišče tožbi ugodilo, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 je sodišče odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo v ponovno reševanje upravnemu organu prve stopnje, ki bo v ponovljenem postopku moral odločitev obrazložiti tako, da jo bo možno preizkusiti. V skladu z petim odstavkom 64. člena ZUS-1 mora upravni organ novo odločbo izdati v 30 dneh od prejema sodbe.

15. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega upravnega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).