Appeal dismissed: Former manager liable for late objection to bankruptcy administration costs order.

Pritožba bivšega poslovodja stečajnega dolžnika A. A. se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP je jasna in nedvoumna. Ta vzpostavlja odgovornost poslovodstva dolžnika, ki je zaradi prepozno vloženega predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom povzročilo, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. To pa je tako v primeru, ko je premoženja premalo, kot tudi v primeru, ko premoženja ni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor bivšega poslovodja stečajnega dolžnika A. A., z dne 23. 9. 2024 (p.d. 19) zoper sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici St ... z dne 23. 8. 2024 (p.d. 17) zavrglo.

2. Zoper takšen sklep je vložil laično pritožbo A. A., ki je bil zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, in smiselno predlagal, da višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje spremeni.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je navedla, da je pritožba bivšega zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika neutemeljena. Navaja, da bi se pritožnik svoje odgovornosti za vračilo predujma lahko razbremenil samo, če bi dokazal, da za nastanek okoliščin, ki so privedle do pomanjkanja premoženja stečajne mase, ki ne zadošča niti za vračilo predujma, ni odgovoren, česar pa pritožnik ni izkazal.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je 20. 5. 2024 začelo stečajni postopek nad dolžnikom. S sklepom z dne 23. 8. 2024 (p.d. 17) je naložilo bivšemu poslovodju stečajnega dolžnika A. A., naj plača znesek založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.416,11 EUR. Bivši poslovodja je 23. 9. 2024 vložil ugovor zoper izdani sklep. Sodišče prve stopnje ga je obravnavalo kot ugovor bivšega poslovodja v skladu z določbo 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da lahko vsak član poslovodstva v 8 dneh po proučitvi sklepa vloži ugovor. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da je bil navedeni sklep bivšemu poslovodju vročen 12. 9. 2024, zadnji dan za vložitev ugovora je potekel 20. 9. 2024. Bivši poslovodja je ugovor vložil s priporočeno pošiljko 23. 9. 2024 in je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prepozen. To v svojem ugovoru priznava tudi sam pritožnik.

6. Iz pritožbe bivšega poslovodja izhaja, da je prejel nalog za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka kljub ugovoru na prejšnji sklep, ki je bil zavržen kljub predložitvi zdravniškega izvida, ki je jasno izkazoval, da v danem roku za odgovor na dobljeno pošto ni bil sposoben oddati pritožbe. Pritožuje se tudi, ker je v sklepu, ki ga je prejel ob začetku stečajnega postopka dne 20. 5. 2024, v 4. točki izreka navedeno, da bo strošek za začetek stečajnega postopka poravnan iz proračuna sodišča, kar je botrovalo njegovi odločitvi o stečaju. Sam žal ne premore takšnega zneska, torej 2.416,11 EUR, ker je imelo njegovo podjetje dolga za okrog 200,00 EUR, sedaj pa je strošek, ki mu ga je naložilo sodišče za plačilo stroškov stečajnega postopka, 10-krat večji. Če bi bilo s strani sodišča razloženo, da bodo stroški stečajnega postopka v plačilo naloženi zakonitemu zastopniku dolžnika, se za predlog za začetek stečajnega postopka ne bi odločil.

7. Določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP se glasi: Če v primeru iz drugega in sedmega odstavka tega člena vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati. Po določbi drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP ima upnik v primeru, če predlaga začetek stečajnega postopka in vrednost unovčene stečajne mase presega znesek stroškov iz prvega odstavka tega člena, pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka. Sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da v primeru iz šestega odstavka tega člena (po katerem je založitve predujma iz prvega odstavka tega člena oproščen: 1. dolžnik in 2. delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP) sodišče, ki vodi stečajni postopek, s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz podračuna sodišča opravijo naslednja plačila: 1. znesek v višini pavšalnega nadomestila za objave nakaže agenciji v skladu s petim odstavkom 122. člena tega zakona in 2. znesek v višini vsote zneskov iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika.

8. Določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP je jasna in nedvoumna. Ta vzpostavlja odgovornost poslovodstva dolžnika, ki je zaradi prepozno vloženega predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom povzročilo, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. To pa je tako v primeru, ko je premoženja premalo, kot tudi v primeru, ko premoženja ni.

9. V IV. točki izreka sklepa o začetku stečajnega postopka z dne 20. 5. 2024 je določeno, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka 122,00 EUR za objave in 2.994,11 EUR za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka. Pritožnik je očitno ta del izreka narobe razumel, kot da stroške tudi dokončno krije sodišče. Iz 4. točke obrazložitve tega sklepa izhaja, da je dolžnik oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in da se to plačilo opravi iz proračuna sodišča. Pritožnik pa ni dolžnik v tem stečajnem postopku, pač pa bivši poslovodja stečajnega dolžnika, in torej ni bil on oproščen plačila in zato ga je tudi sodišče prve stopnje s posebnim sklepom z dne 23. 8. 2024 pozvalo, da mora plačati znesek založenega predujma s strani sodišča in ga tudi opozorilo, da se te odgovornosti lahko razbremeni le, če izkaže, da na nastanek okoliščin »prazne stečajne mase« ni mogel vplivati. Podan je bil tudi pravni pouk, da proti sklepu o naložitvi plačila za založeni predujem lahko vloži ugovor v 8 dneh.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz (prepoznega) ugovora, ki ga je bivši poslovodja vložil zoper sklep, s katerim mu je bilo naloženo plačilo predujma z dne 24. 9. 2024, izhaja, da se je poškodoval pri padcu s kolesom. Priložil je potrdilo Splošne bolnišnice ... v B., iz katerega je razvidno, da je 4. 9. 2024 utrpel udarnino prsnega koša in hrbta ter medenice. Po pregledu je bil napoten domov, kjer so mu priporočali nekaj dni počitka ter protibolečinske tablete. Kot že navedeno, je rok za vložitev ugovora potekal 20. 9. 2024, kar je 16 dni po poškodbi. V tem času pa si je pritožnik že toliko opomogel, da bi lahko pravočasno vložil ugovor zoper plačilo za začetne stroške stečajnega postopka, v katerem bi moral podati trditve, da na okoliščine, da družba nima sredstev za založitev predujma stroškov stečajnega postopka sam ni mogel vplivati.

11. Pritožbeno sodišče sicer razume ogorčenje pritožnika, da so dolgovi družbe manjši od stroškov stečajnega postopka, vendar pa na drugi strani ni mogoče odločati mimo jasnih zakonskih določil, kot so zgoraj citirana. Kot je že navedla upraviteljica, dejstvo nizkih dolgov stečajnega dolžnika ni relevantno za samo dolžnost plačila predujma za začetne stroške stečajnega postopka, pač pa bi moral bivši poslovodja navesti, da sam ni odgovoren za nastalo situacijo. Poleg tega je, kot že navedeno, odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je pritožnik zamudil dani rok za vložitev ugovora.

12. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na odločilne pritožbene razloge. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).