Court stops traffic violation proceeding because lower court exceeded the factual description in the payment order.

Izpodbijana sodba se spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

[JEDRO]

Ker prekrškovni organ storilcu ni očital načina uporabe mobilnega telefona, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je sodišče prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška iz plačilnega naloga, kar predstavlja pritožbeni razlog iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je glede na določbo 159. člena ZP-1 podvržen uradnemu preizkusu.

Pritožbeno sodišče je izhajalo iz v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in iz dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo za dokazana, ta dejstva pa ne dokazujejo očitka iz plačilnega naloga, zaradi česar je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ljubljana Vič je storilcu izdal plačilni nalog zaradi prekrška po petem odstavku 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega mu je izrekel globo 250,00 EUR in stransko sankcijo 3 kazenske točke. Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo, s katero je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in je storilcu naložilo plačilo stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec po zagovorniku, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi, oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oziroma še podredno, da prekršek opredeli kot prekršek neznatnega pomena, saj je bil storjen v posebno lahkih okoliščinah, povzročil pa ni nobene škodljive posledice, ter storilcu povrne stroške predmetnega postopka.

3. Prekrškovni organ na pritožbo ni odgovoril.

4. Izpodbijano sodbo je potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

5. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja zgolj dejstvo, da je storilec uporabljal mobilni telefon in da sodba nima obrazložitve o načinu uporabe telefona ter o njegovem vplivu na zmožnost slušnega ali vidnega zaznavanja ali zmožnost obvladovanja vozila, zaradi česar je po stališču pritožbe podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker sodbe ni mogoče preizkusiti glede izpolnjevanja vseh zakonskih znakov prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP. V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče pri preizkusu razlogov izpodbijane sodbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po dopolnjenem dokaznem postopku sprejelo dokazni zaključek, da je storilec mobilni telefon uporabljal na način, da ga je držal v desni roki in ga imel prislonjenega na desno uho ter da takšen način uporabe predstavlja tveganje za varnost cestnega prometa in da zmanjšuje voznikovo vidno zaznavanje prometa ter obvladovanje vozila (točka 9 obrazložitve).

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja tudi, da je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na nasprotujočo si izpovedbo policistke, ki je dopustila možnost, da je storilec uporabljal ušesno slušalko, vendar je kljub temu sledilo njeni izpovedbi, da je storilca zelo dobro videla uporabljati mobilni telefon, čeprav je bila od njega oddaljena vsaj 100 metrov, zato se po mnenju pritožbe poraja dvom, da je policistka na tako dolgi razdalji uporabo telefona sploh videla. Te pritožbene navedbe se po vsebini nanašajo na pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog.

7. Je pa pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek oziroma opis prekrška iz plačilnega naloga, kar predstavlja pritožbeni razlog iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je glede na določbo 159. člena ZP-1 podvržen uradnemu preizkusu. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s plačilnim nalogom storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP in je v opisu prekrška dejanje konkretiziral z dejstvom, da je prekršek storil s tem, da je mobilni telefon uporabljal na način, da ga je držal v desni roki v višini volana in tipkal. Sodišče prve stopnje je odgovornost za prekršek po plačilnem nalogu potrdilo, pri čemer je v zvezi z objektivnimi znaki prekrška ugotovilo, da je storilec telefon uporabljal na način, da ga je držal v desni roki in ga imel prislonjenega na desno uho, kar je potrdila izpoved policistke, ki jo je sodišče ocenilo kot verodostojno in prepričljivo. Ker prekrškovni organ storilcu ni očital takšnega načina uporabe mobilnega telefona, je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška iz plačilnega naloga, zaradi česar je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo po 5. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

8. Ugotovljeno kršitev določb postopka je pritožbeno sodišče na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZP-1 odpravilo na način, da je izhajalo iz v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovljenega dejanskega stanja in iz dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo za dokazana, ta dejstva pa ne dokazujejo očitka iz plačilnega naloga, zaradi česar je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da je storilec mobilni telefon uporabljal na način, da ga je držal v desni roki v višini volana in tipkal, v posledici česar je odločilo še, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da storilcu ni dokazan prekršek iz plačilnega naloga, se ni opredeljevalo do nadaljnjih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zavrnitev dokaznega predloga za pridobitev izpisa mobilnega operaterja in na pomanjkljivo obrazložitev storilčeve odgovornosti.