Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep III Cp 2156/2024 ECLI:SI:VSLJ:2025:III.CP.2156.2024 AI generated

Appeal dismissed; new law's exclusive jurisdiction applies to pending claims despite prior non-competence ruling.

Case Number VSL Sklep III Cp 2156/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's ruling that the District Court in Maribor has exclusive jurisdiction. The plaintiff argued that the new law violated constitutional rights by shifting jurisdiction and creating disproportionate evidentiary burdens. The court rejected this, stating that the new statute explicitly governs pending proceedings and that re-opening the non-competence ruling would be futile and economically unreasonable.

Legislator headnote

AI generated

ZPSVIKOB-1, 48. člen 1. odstavek: Postopki po že vloženih tožbah se urejajo po novem zakonu; razveljavitev sklepa o nepristojnosti je nesmiselna in neekonomična, saj ne zmanjšuje pravnega varstva.

Keywords

AI generated
exclusive territorial jurisdiction new legislation retroactivity pending litigation proceedings futility of reopening economic efficiency principle Bank of Slovenia claims ZPSVIKOB-1 application

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1)

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan enak sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji potek postopka

1. Tožnica je tožbo vložila zoper prvo toženko in poslovno banko NLB d. d.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prekinjeni pravdni postopek zoper prvo toženko nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka), da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper prvo toženko (II. točka izreka)

3. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 16. 10. 2020 prekinilo pravdni postopek zoper prvo toženko z dnem 5. 3. 2020.

4. S sklepom z dne 29. 11. 2022 je prekinilo postopek zoper takrat drugo toženko, ki je bil s sklepom naslovnega sodišča I Cp 419/2023 z dne 27. 9. 2023 razveljavljen.

5. Tožnica je zoper drugo toženko umaknila tožbo. S sklepom z dne 5. 11. 2024 je sodišče prve stopnje zoper drugo toženko ustavilo postopek in sklenilo, da se postopek zoper prvo toženko nadaljuje.

Pritožbene navedbe

6. Smiselno zoper II. točko izreka sklepa tožnica vlaga pritožbo zaradi vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da je Okrožno sodišče v Ljubljani pristojno za odločanje v tej zadevi, podredno, da razveljavi sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje. V bistvenem navaja, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, kljub temu da je Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, saj tožnici nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom zadeve drugemu sodišču ji je bilo odvzeto pravno sredstvo zoper poslovno banko v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju odškodninske odgovornosti. Tožbeni zahtevek nima podlage le v 350. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1), temveč tudi v 85. členu direktive BRRD v zvezi s 26. členom Ustave, saj so bile vse tožbe, vložene pred Upravnim sodiščem, zavržene.

7. Na vročeno pritožbo je odgovorila druga toženka.

Presoja utemeljenosti pritožbe

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Izpodbijani sklep je bil izdan ob upoštevanju določb ZPSVIKOB 1 , ki je začel veljati 19. 12. 2019, in s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije. Ustavno sodišče je najprej začasno zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (odločba U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020), nato pa je zakon v celoti razveljavilo (odločba U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023). Nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ZPSVIKOB-1, 2 je bil sprejet 31. 5. 2024, veljati pa je začel 15. 6. 2024. Tožnica je tožbo vložila 16. 12. 2016, torej že pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1.

10. ZPSVIKOB-1 v 1. alineji 1. člena določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oz. delničarkam ali upnikom oz. upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261. a. člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo.

11. Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitev pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1).

12. Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopke, v katerih so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

13. ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča, niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

14. Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan enak sklep. Tožnici se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njenega pravnega varstva in ne zmanjšuje procesnih ali materialnopravnih upravičenj.

15. Tožnica uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije in gre torej za zahtevek v smislu prvega odstavka 3. člena ZPSVIKIB-1. V tožbi zatrjevana pravna podlaga se nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1. Postopek zoper poslovno banko je sedaj po umiku tožbe ustavljen.

16. V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKIB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnica. O procesnih upravičenjih se bo lahko tožnica namreč izjavila v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar s potrditvijo izpodbijanega sklepa ni poseženo v njeno pravico do izjave.

Odločitev pritožbenega sodišča

17. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP).

Stroški postopka

18. Tožnica s pritožbo ni uspela, druga toženka pa z odgovorom ni v ničemer prispevala k hitrejši rešitvi spora, zato stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).

19. V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 V 9. členu ZPSVIKOB je bilo določeno, da je za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

2 Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, UL RS, št. 44/2024.