Appeal dismissed for empty general claim; court upheld first instance ruling on social service fees.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

[JEDRO]

Pritožbeni pavšalni očitek, da tožnik ni prejemal vseh obračunanih storitev, je vsebinsko tako prazen, da nanj konkretneje ni mogoče odgovoriti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca številka: ... z dne 6. 3. 2024 in odločbo CSD A. številka: ... z dne 21. 10. 2023, odpravo odločbe toženca številka: ... z dne 26. 6. 2024 in odločbe CSD A. številka: ... z dne 30. 4. 2024 ter na vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Tožbo je zavrglo v delu na izročitev specifikacije vsake podražitve z uradnimi listinami. Hkrati je odločilo, da tožnik krije svoje stroške postopka sam.

2. Zoper I. in III. točko izreka sodne odločbe se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodno odločbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbi ugodi v celoti, podrejeno pa pritožbi ugodi, izpodbijano sodno odločbo razveljavi v izpodbijanem delu in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Tožnik opozarja, da ne prejema vseh storitev v domu, zato bi moral biti obračun nižji in s tem tudi nižji prispevek tožnika. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, ker sodišče ni izvedlo zaslišanja tožnika, ki je prišel na narok za glavno obravnavo, ker je bil vabljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti, niti s strani tožnika zatrjevanih. Sodišče se je v 6. in 7. točki obrazložitve razumno opredelilo do vseh relevantnih dejanskih in pravnih trditev tožnika.

5. V pritožbeni obravnavi ostaja sporna vrednost storitve institucionalnega varstva.

6. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče neutemeljeno ni izvedlo zaslišanja tožnika, ki je prišel na narok, saj je bil vabljen. Zaslišanja kot takega ni predlagal niti tožnik na prvem naroku za glavno obravnavo niti ni slednjega predlagal pooblaščenec na naroku dne 13. 1. 2025, na katerem je sodišče zaključilo dokazovanje. Sodišče je ob odsotnosti drugih dokaznih predlogov, dokazovanje utemeljeno zaključilo. Ne gre za kršitev tožnikove pravice do izjave, saj so bile tožnikove trditve v tožbi in na naroku za glavno obravnavo, presojane. Tudi po pritožbeni oceni se je sodišče v obrazložitvi smiselno opredelilo do vseh za odločbo pomembnih tožbenih trditev.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek o neustrezni višini zneskov v izpodbijanih odločbah. Pritožbeni pavšalni očitek, da tožnik ni prejemal vseh obračunanih storitev, je vsebinsko tako prazen, da nanj konkretneje ni mogoče odgovoriti. Sodišče je v 10. točki obrazložitve po preizkusu ustrezno izpostavilo, da je bilo z izpodbijanimi odločbami odločeno o zavezancih za plačilo storitev institucionalnega varstva in višini njihovih oprostitev ter plačil, kar je skladno z 58. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 tudi edino pravno relevantno.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sam nosi svoje stroške pritožbe.