Appeal against cost allocation dismissed; third defendant's claim for additional costs rejected due to lack of legal basis.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the third defendant's protest regarding the allocation of litigation costs in an individual labor dispute. The third defendant argued for reimbursement of additional representation and material costs incurred during the proceedings. The court rejected this claim because the first-instance judgment already legally determined that the third defendant was not liable for the plaintiff's costs, rendering any further cost allocation legally unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): When a final judgment establishes that a party is not liable for the opposing party's costs, a subsequent protest seeking additional cost allocation lacks legal basis and must be dismissed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa.
II. Tretja toženka krije svoje stroške pritožbe.
[JEDRO]
V izreku sklepa o stroških je pravnomočno odločeno, da sta prva in tretja toženka dolžni tožniku povrniti 66 % njegovih stroškov postopka. Ker tožnik glede na navedeni sklep o stroških sploh ni zavezan k povračilu stroškov tretji toženki, njeno pritožbeno zavzemanje za priznanje (še dodatnih) priglašenih stroškov postopka individualnega delovnega spora nima podlage.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je prvi in tretji toženki naložilo povračilo tožnikovih stroškov postopka 5.700,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), tožniku pa povrnitev 2.173,94 EUR stroškov postopka prve toženke in 2.737,68 EUR stroškov postopka tretje toženke, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper odločitev o stroških v II. točki izreka sklepa v delu, ki se nanaša na njej nepriznane stroške postopka, se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje tretja toženka. Meni, da bi ji morali biti priznani še stroški: za zastopanje na naroku 2. 12. 2022 v višini 1000 točk, urnina za narok 3. 2. 2023 v višini 150 točk, za tri pripravljalne vloge v skupnem znesku 2250 točk ter materialni stroški. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ji prizna še navedene stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti.
5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu po višini odločilo o priglašenih stroških postopka, ki se je končal s pravnomočno sodbo in sklepom št. Pd 163/2022 z dne 30. 5. 2024 v povezavi s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 429/2024 z dne 4. 12. 2024. V izreku sklepa o stroških (točka 2 v navedeni sodbi in sklepu) je pravnomočno odločeno, da sta prva in tretja toženka dolžni tožniku povrniti 66 % njegovih stroškov postopka. Ker tožnik glede na navedeni sklep o stroških sploh ni zavezan k povračilu stroškov tretji toženki, njeno pritožbeno zavzemanje za priznanje (še dodatnih) priglašenih stroškov postopka individualnega delovnega spora nima podlage.
6. Pritožbene navedbe v zvezi s potrebnostjo posameznih priglašenih stroškov za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.
7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo s strani tretje toženke izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).