Supreme Court rejects revision request for failure to prove general legal importance beyond lack of precedent.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the applicant's request for permission to file a revision against the second-instance court's decision. The applicant argued that the lack of established Supreme Court practice on a specific legal issue constituted a significant legal question requiring review. The court ruled that merely citing the absence of precedent does not automatically establish general legal importance or justify a revision. Consequently, the request was rejected because it failed to provide concrete circumstances demonstrating why the legal question transcends the specific case.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a in 367.b člen: Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno navesti okoliščine, ki kažejo na splošno pomembnost pravnega vprašanja, saj neobstoj sodne prakse sam po sebi ne pomeni, da gre za pomembno pravno vprašanje.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča o določenem vprašanju sam po sebi ne pomeni, da gre za pomembno pravno vprašanje. Zgolj sklicevanje na zakonsko določbo 367.b člena ZPP brez navedb o okoliščinah, ki kažejo na splošno pomembnost predlaganega vprašanja, pa ne zadošča za izpolnjenost formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog ni popoln.
5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru revizijsko sodišče predlog zavrže (šesti odstavek istega člena).
6. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica v svojem predlogu ni zadostila, saj ni navedla okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenega pravnega vprašanja (367.a člen ZPP). Od predlagatelja se zahteva, da v predlogu obrazloži dilemo, ki jo odpira pravni institut, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, in bo z intervencijo Vrhovnega sodišča v okviru odgovora na vprašanje razčiščena, to pa bo predstavljalo doprinos k zagotovitvi pravne varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali enotni uporabi prava, kar presega pomen konkretne zadeve (prim. 367.a člen ZPP). 1
7. Predlagateljičin predlog je s posplošeno trditvijo, da gre za pravno vprašanje, v zvezi s katerim sodna praksa Vrhovnega sodišča ni izoblikovana, z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. Neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča o določenem vprašanju namreč sam po sebi ne pomeni, da gre za pomembno pravno vprašanje. Zgolj sklicevanje na zakonsko določbo 367.b člena ZPP brez navedb o okoliščinah, ki kažejo na splošno pomembnost predlaganega vprašanja, pa ne zadošča za izpolnjenost formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije.
8. Ker predlagateljica ni izpolnila formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP njen predlog zavrglo.
9. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Sklep Vrhovnega sodišča III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023.