Court allows appeal, directing claimant to prove inheritance rights as partner rather than denying them.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first instance decision, ordering the claimant to initiate civil proceedings to assert inheritance rights as an extramarital partner. While two other heirs acknowledged the claimant's status, the court held that the burden of proof lies with the party asserting a right, not the party denying it. Consequently, the claimant must now file a lawsuit to establish the existence of the partnership and the resulting inheritance entitlement.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju 213. člen; Zakon o pravdnem postopku 365. člen: In an inheritance proceeding, the court must direct the party claiming a specific right or legal relationship to civil proceedings, not the party denying such rights, as the existence of the relationship must be proven by the claimant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki izreka spremeni tako, da se glasi:
" 2. A. A. se napoti na pravdo zoper zakonite dediče po pokojnem B. B. s tožbenim zahtevkom, da ima zakonito dedno pravico po zapustniku kot njegova zunajzakonska partnerica.
3. Dedinja, ki je napotena na pravdo, mora vložiti tožbo v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa, o tem pa je dolžna obvestiti zapuščinski oddelek in v zapuščinski spis predložiti kopijo vložene tožbe."
II. D. D. sam krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Odločitev o tem, koga bo sodišče napotilo na pot pravde, ne more biti odvisna zgolj od tega, koliko zakonitih dedičev zatrjevano zunajzakonsko razmerje priznava in koliko ne.
Na pravdo se napoti tistega, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, ne pa tistega, ki zatrjuje, da take pravice ali pravnega razmerja ni. Pravica A. A. je manj verjetna že iz razloga, ker se obstoj zunajzakonske skupnosti v zapuščinskem postopku ne domneva, ampak mora tisti, ki jo zatrjuje, njen obstoj in s tem dedno pravico po zapustniku šele izkazati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (točka 1 izreka), C. C. pa napotilo na pravdo, v kateri bo dokazovala, da A. A. nima dedne pravice po pokojnem B. B. kot njegova zunajzakonska partnerica (točka 2 izreka). Dedinja, ki je napotena na pravdo, mora vložiti tožbo v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa, o tem pa je dolžna obvestiti zapuščinski oddelek tukajšnjega sodišča in v zapuščinski spis predložiti kopijo vložene tožbe (točka 3 izreka).
2. Zoper točki 2 in 3 sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila dedinja C. C. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti A. A. Navaja, da je A. A. tista, ki se želi uveljaviti kot dedinja po zapustniku v nasprotju z uradno evidenco pristojnih služb. Zgolj neka medsosedska pomoč še ne predstavlja zunajzakonske skupnosti.
3. Na pritožbo sta odgovorila A. A. in D. D. ter predlagala zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V predmetnem zapuščinskem postopku je nastal spor glede obstoja zunajzakonske skupnosti med zapustnikom in A. A. Dediča D. D. in E. E. sta priznala A. A. dedno pravico kot zunajzakonski partnerici, dedinja C. C. pa ne. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je dedna pravica A. A. bolj verjetna, saj jo priznavata dva dediča ter tudi F. F. in G. G.
6. V skladu s prvim odstavkom 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Sodna praksa zastopa stališče, da zapuščinsko sodišče na pravdo napoti preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oziroma da je zapustnikov zakoniti dedič, če bo glede na razpoložljive podatke štelo njegovo pravico za manj verjetno 1 . Prav tako je v sodni praksi zastopano stališče, da je treba pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, upoštevati, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni. 2
7. Odločitev o tem, koga bo sodišče napotilo na pot pravde, ne more biti odvisna zgolj od tega, koliko zakonitih dedičev zatrjevano zunajzakonsko razmerje priznava in koliko ne. Sodišče prve stopnje je spregledalo utrjeno stališče sodne prakse, da se na pravdo napoti tistega, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, ne pa tistega, ki zatrjuje, da take pravice ali pravnega razmerja ni. Pravica A. A. je manj verjetna že iz razloga, ker se obstoj zunajzakonske skupnosti v zapuščinskem postopku ne domneva, ampak mora tisti, ki jo zatrjuje, njen obstoj in s tem dedno pravico po zapustniku šele izkazati.
8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi dedinje C. C. ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki izreka spremenilo tako, da je na pravdo zoper zakonite dediče po pokojnem B. B. napotilo A. A. s tožbenim zahtevkom, da ima zakonito dedno pravico po zapustniku kot njegova zunajzakonska partnerica. Dedinja, ki je napotena na pravdo, mora vložiti tožbo v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, o tem pa je dolžna obvestiti zapuščinski oddelek in v zapuščinski spis predložiti kopijo vložene tožbe (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 174. člena ZD.
1 VSL sklep I Cp 1522/2017
2 VSL sklep I Cp 1522/2017, I Cp 422/2020, VSL I Cp 808/2023, I Cp 442/2020, III Cp 1161/2009, I Cp 2175/2013, I Cp 1522/2017, I Cp 2311/2018