Administrative court dismisses appeal, ruling local ordinance exception lacks legal basis despite unconstitutional law.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Izjema, določena v 1. alineji prvega odstavka 20. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, ki temelji na razveljavljeni določbi prvega odstavka 59. člena ZSZ/84, nima zakonske podlage, zaradi česar je pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni mogoče upoštevati.

Upravni organi instituta exceptio illegalis v načelu sicer ne morejo uporabiti, vendar pa je treba v primerih očitnih nezakonitosti (za kar gre tudi v obravnavni zadevi, ko se je o neobstoju zakonske podlage za izjemo od plačila nadomestila izreklo že Ustavno sodišče RS) dopustiti, da tudi organ, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi, sam izjemoma uporabi ta institut.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS oziroma davčni organ) Ministrstvu za obrambo za leto 2021 za objekte oziroma zemljišča, navedene v izreku odločbe (med drugim tudi za zemljišče s parc. št. 1306/1, k.o. ...), odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Slovenska Bistrica v skupni višini 50.331,94 EUR (od tega 34.993,22 EUR za zemljišče s parc. št. 1306/1, k.o. ...). Navedeno obveznost je dolžna zavezanka poravnati v dveh obrokih na PDP - proračun Občine Slovenska Bistrica, naveden v izreku odločbe, v 30 dneh od njene vročitve. Po preteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti, začela pa se bo tudi davčna izvršba.

2. V obrazložitvi odločbe se davčni organ sklicuje na določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju: ZSZ/84) ter Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 67/19, v nadaljevanju: Odlok), ki je v skladu z ZSZ/84 ter Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1) predpisal in ustrezno razdelal pogoje in merila za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

3. Zoper navedeno odločbo se je tožnik pritožil, Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) pa je pritožbi delno ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za ID stavbe ... v znesku 144,34 EUR, ID stavbe ... v znesku 44,04 EUR, ID stavbe ... v znesku 34,74 EUR in ID stavbe ... v znesku 100,06 EUR. V posledici navedenega se je spremenil tudi skupni znesek obveznosti iz izpodbijane prvostopne odločbe, ki po njeni spremembi po ugotovitvi ministrstva znaša 50.008,73 EUR. V ostalem delu je ministrstvo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

4. Glede zavrnilnega dela pritožbe ministrstvo pojasnjuje, da je bilo z ustavno odločbo št. U-1-313/13 z dne 21. 3. 2014, s katero je bil razveljavljen Zakon o davku na nepremičnine (v nadaljevanju: ZDavNepr), odločeno, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin še naprej uporabljajo predpisi iz 1. do 5. alineje 33. člena navedenega ZDavNepr, med katere sodi tudi VI. poglavje ZSZ/84 ter občinski odloki, izdani na podlagi tega poglavja, ter določbe od 218 do 218.d člena ZGO-1.

5. Občina Slovenska Bistrica se je v mnenju št. 4224-41/2021-6-1144 z dne 18. 10. 2021 opredelila do pritožbenih navedb. Kot je pojasnila, velja za območje, na katerem se nahaja zemljišče s parcelno številko 1306/1, k.o. ..., Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: PUP). Navedeno zemljišče se po prostorskih aktih občine nahaja v območju naselij, v skladu s PUP (njegovim grafičnim delom) pa je po namenski rabi opredeljeno kot površina za vojsko. V mnenju je občina opozorila na stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi št. U-I-11/16-29 z dne 17. 9. 2020, na podlagi katerega je zemljišče s parc. št. 1306/1, k.o. ... predmet odmere nadomestila.

6. Mnenje Občine Slovenska Bistrica je bilo posredovano tožniku, ki pa se z mnenjem v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zemljišče s parcelno številko 1306/1, k.o. ..., ni strinjal.

7. Ministrstvo je v zvezi s pritožbenim ugovorom, da je navedeno zemljišče po namenski rabi opredeljeno za potrebe obrambe v naselju in da so v skladu z 20. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe Republike Slovenije, oproščena plačila nadomestila, pojasnilo, da je Ustavno sodišče dne 17. 9. 2020 v odločbi št. U-I-11/16-29, v kateri je presojalo ustavnost in zakonitost nekaterih določb Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna, zavzelo stališče, da je treba od uveljavitve Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1) in ZGO-1 dalje ureditev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča razlagati tako, da zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, niso več izvzeta iz obveznosti plačila tega nadomestila.

8. Ustavno sodišče RS se je pri odgovoru na vprašanje, od katerih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč se (ne) odmerja oziroma (ne) plačuje nadomestilo, glede na to, da to vprašanje ureja več določb različnih predpisov, ki so v razmerju starejši : mlajši, oprlo na sistematično razlago in časovni oziroma kronološki argument lex posterior derogat legi priori. Kot je pojasnilo, določata zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, od katerih se plačuje nadomestilo, drugi in tretji odstavek 218. člena ZGO-1, ki pa zemljišč za potrebe ljudske obrambe ne omenjata.

Tudi ZUreP-1, ki je v 5. točki prvega odstavka 179. člena ohranil v veljavi ureditev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je v prvem odstavku 180. člena glede plačevanja nadomestila predpisal, da se to nadomestilo plačuje za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov. Ta pa je v prvem odstavku 218. člena izrecno določil, da se ureditev nadomestila iz 1. alineje 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju: ZSZ/97) uporablja le za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona.

Na ta način se je po mnenju Ustavnega sodišča RS po vsebini predrugačila ureditev nadomestila iz ZSZ/84, kolikor je ta iz obveznosti plačevanja nadomestila izvzemala zemljišča za potrebe ljudske obrambe. Če je s kasnejšim določilom zakona ureditev obstoječega zakona spremenjena, je treba pri opredeljevanju veljavnosti določila uporabiti kronološki argument l ex posterior derogat legi priori. Od uveljavitve ZUreP-1 in ZGO-1, to je od 1. 1. 2003 dalje, je zato treba upoštevaje navedeni kronološki argument ureditev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča razlagati tako, da zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, kot je določal to prvi odstavek 59.

člena ZSZ/84, niso več izvzeta iz obveznosti plačila tega nadomestila. Takšno stališče o razlagi navedene zakonske določbe je Ustavno sodišče RS sprejelo že v sklepu št. U-I-173/02 z dne 16. 12. 2004. Ureditev iz prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 je Občina Slovenska Bistrica prenesla tudi v Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, ki v 1. alineji prvega odstavka 20. člena določa, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe Republike Slovenije.

Ker je navedena določba odloka brez ustrezne zakonske podlage, se je ministrstvo, upoštevaje stališče Ustavnega sodišče RS v zadevi št. U-1-11/16-29 z dne 17. 9. 2020, odločilo, da je pri odločanju o pritožbi ne bo upoštevalo, sklicujoč se pri tem na v sodni praksi zastopano stališče (sodba UPRS št. I U 1061/2016 z dne 23. 5. 2017 ter I U 1257/2010 z dne 19. 1. 2012), da v primeru očitnih nezakonitosti (kot v obravnavani zadevi) sme tudi organ, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi, sam izjemoma uporabiti institut exceptio illegalis in uporabo določenega predpisa odkloniti.

Iz navedenega razloga je ministrstvo zavrnilo pritožbeni ugovor, da se za zemljišče s parcelno številko 1306/1, k.o. ..., ki se uporablja za potrebe obrambe, glede na 2o. člen Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica nadomestilo ne sme odmeriti.

9. V tožbi tožnik odločbi, izdani v postopku na prvi stopnji, nasprotuje v delu, v katerem mu je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 v Občini Slovenska Bistrica odmerjeno za zemljišče s parc. št. 1306/1, k.o. ... v višini 34.993,22 EUR. Kot navaja, se je v pritožbi skliceval na določbo 1. alineje prvega odstavka 20. člena Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica in zatrjeval, da je davčni organ z izpodbijano odločbo nadomestilo za navedeno zemljišče odmeril napačno. Meni, da je institut exceptio illegalis, ki ga je pri odločanju uporabil pritožbeni organ, pridržan zgolj sodni veji oblasti in ne tudi upravnim organom. Skladno z določbo 125. člena Ustave RS lahko namreč sodnik, ki je pri odločanju vezan le na ustavo in zakon, z učinkom za konkretni primer ob uporabi navedenega instituta, sam ugotovi nezakonitost podzakonskega predpisa, ki je podlaga za odločitev o posamezni zadevi, in tega predpisa pri odločanju ne uporabi oziroma odločitev opre neposredno na zakon. Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jo je treba uporabiti pri odločanju v upravnem postopku, pa je pridržana le sodišču in ne tudi upravnemu organu, ki je vezan na izvršilni akt, vse dokler ga Ustavno sodišče RS skladno s 161. členom Ustave RS ne odpravi oziroma razveljavi oziroma ga organ, ki ga je sprejel, ne spremeni. Za uporabo instituta exceptio illegalis tako davčni organ v obravnavani zadevi ni imel podlage. Glede stališča, ki naj bi bilo pri uporabi tega instituta uveljavljeno v praksi in ki ga zagovarja tudi davčni organ, pa tožnik zatrjuje, da v praksi ni splošno uveljavljeno, kot izhaja to tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1257/2010 z dne 19. 1. 2012. Glede na navedeno bi toženka po mnenju tožnika pri odločanju morala upoštevati določbo 1. alineje prvega odstavka 20. člena Odloka, ki še vedno velja, saj ga Občina Slovenka Bistrica doslej ni spremenila.

10. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v povezavi z odločbo drugostopenjskega organa v delu, ki se nanaša na zemljišče s parc. št. 1306/1, k.o. ..., odpravi ter vrne zadevo organu v ponovni postopek ali pa o zadevi samo odloči.

11. V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvah upravnih odločb, ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12. Tožba ni utemeljena.

13. Predmet sodne presoje je vprašanje, ali je davčni organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je v letu 2021 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tožniku na območju Občine Slovenska Bistrica odmeril tudi za nezazidano zemljišče s parc. št. 1306/1, k.o. ..., za katerega med strankama tega postopka ni spora, da je v lasti tožnika ter da je po občinskem prostorskem aktu kot površina za vojsko po namenski rabi opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno obrambi države.

14. Tožnik meni, da za navedeno zemljišče davčni organ nadomestila ne bi smel odmeriti, sklicujoč se pri tem na izjemo po določbi 1. alineje prvega odstavka 20. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica (Ur. l. RS, št. 67/2019), v skladu s katero se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica ne plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe Republike Slovenije. Navedene določbe, ki temelji na izjemi, določeni v prvem odstavku 59. člena ZSZ/84, v skladu s katero se za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, nadomestilo ne plačuje, davčna organa na prvi in drugi stopnji pri odločanju v upravnem postopku nista uporabila, ker sta mnenja, kot to pojasnjuje v obrazložitvi odločbe ministrstvo, da ta glede na sodno prakso Ustavnega sodišča RS v predpisih, ki se uporabljajo za odmero nadomestila, nima podlage. Z odklonitvijo uporabe izjeme, določene v občinskem predpisu, je bil v upravnem postopku uporabljen institut exceptio illegalis, za katerega tožnik zatrjuje, da ga davčna organa pri odločanju ne bi smela uporabiti.

15. Iz obrazložitve odločbe, izdane v pritožbenem postopku (ki je dopolnila nepopolno obrazložitev izpodbijane odločbe), je razvidno, da sta davčna organa navedeni institut uporabila, sledeč pravnemu stališču, ki ga je Ustavno sodišče RS zavzelo v postopku ocene ustavnosti prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 (odločba št. U-I-173/02 z dne 16. 12. 2004) ter ocene ustavnosti in zakonitosti Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna (odločba št. U-I-11/16-29 z dne 17. 9. 2020). V navedenih odločbah se je Ustavno sodišče RS (med drugim) ukvarjalo (tudi) s vprašanjem veljavnosti določbe prvega odstavka 59. člena ZSZ/84, ki opredeljuje stavbna zemljišča, za katera se nadomestilo za njihovo uporabo ne plača. Ob tem je ob uporabi pravnega načela lex posterior derogat legi priori zavzelo stališče, da je bila navedena zakonska določba razveljavljena z drugim odstavkom (za zazidana stavbna zemljišča) oziroma tretjim odstavkom (za nezazidana stavbna zemljišča) 218. člena ZGO-1, ki sta določila zemljišča, za katera se plačuje nadomestilo, določila pa sta izrecno (drugače, kot je to urejal prvi odstavek 59. člena ZSZ/84) tudi izjeme oziroma zemljišča, od katerih se nadomestilo ne plačuje. 1 Po presoji Ustavnega sodišča RS so bile s tem izjeme, določene v prvem odstavku 59. člena ZSZ/84, po vsebini predrugačene z ureditvijo v ZGO-1, ki iz obveznosti plačevanja nadomestila (drugače kot ZSZ/84) ni izvzela stavbnih zemljišč, ki se uporabljajo za namene ljudske oziroma državne obrambe. 2 S tem je Ustavno sodišče RS kot najvišji organ sodne veje oblasti v državi, ki je po Ustavi RS pristojno presojati ustavnost in zakonitost predpisov ter s tem tudi njihovo medsebojno skladnost (prvi odstavek 160. člena Ustave RS) 3 , z uporabo zgodovinske in sistematične razlage odgovorilo na v upravni in sodni praksi dotlej ne povsem enotno rešeno pravno vprašanje veljavnosti prvega odstavka 59. člena ZSZ/84, 4 ki je določal izjeme od splošne obveznosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

16. Izjema, določena v 1. alineji prvega odstavka 20. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, ki temelji na razveljavljeni določbi prvega odstavka 59. člena ZSZ/84, tako očitno nima zakonske podlage, zaradi česar je pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni mogoče upoštevati. Navedeni zaključek temelji na stališču Ustavnega sodišča RS v citiranih odločbah, ki zavezujejo ne le sodišča, pač pa tudi druge državne (tudi upravne) organe, ki so pri odločanju v posameznih zadevah dolžni upoštevati tudi ustavno sodno prakso. 5 V primeru ustavnosodne presoje predpisa izrek in obrazložitev odločbe pomenita celoto, zato ne veže le izrek, temveč tudi razlogi in stališča, vsebovani v obrazložitvi. 6 Zaradi zavezujoče narave razlage, s katero Ustavno sodišče RS napolnjuje vsebino posameznih ustavnih določb, ima odločitev, ki jo Ustavno sodišče RS sprejme v konkretnem ustavnosodnem postopku, naravo precedensa. 7

17. Ker sodišča pri odločanju niso vezana le na zakon, temveč tudi na Ustavo RS (125. člen Ustave RS), odločbe Ustavnega sodišča RS zavezujejo tudi sodišča pri odločanju v konkretnih sodnih postopkih (učinkujejo erga omnes ). Vezanost sodnikov na Ustavo RS in zakon pa pomeni, da pri odločanju v konkretni zadevi niso dolžni uporabiti podzakonskih aktov oziroma aktov lokalnih skupnosti, če ugotovijo - kot v obravnavanem primeru na podlagi sprejetih odločb Ustavnega sodišča RS - da predpisi niso v skladu z ustavo ali z zakonom ( exceptio illegalis ). 8

18.V zvezi s tožnikovim ugovorom, da davčna organa v obravnavani zadevi pri odločanju v upravnem postopku instituta exceptio illegalis kljub jasnemu stališču Ustavnega sodišča RS v navedenih odločbah ne bi smela uporabiti, in da bi torej morala uporabiti določbo 1. alineje prvega odstavka 20. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, ki v nasprotju z zakonsko ureditvijo stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za obrambo države, izvzema iz sistema plačila nadomestila, pa sodišče pojasnjuje, kot je to navedlo tudi že v sodbi opr. št. I U 1061/2016 z dne 23. 5. 2017, da upravni organi tega instituta v načelu sicer ne morejo uporabiti, vendar pa je treba v primerih očitnih nezakonitosti (za kar gre tudi v obravnavni zadevi, ko se je o neobstoju zakonske podlage za izjemo od plačila nadomestila izreklo že Ustavno sodišče RS) dopustiti, da tudi organ, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi, sam izjemoma uporabi ta institut. V kolikor bi davčna organa pri odločanju upoštevala nezakonito določbo občinskega odloka, bi s tem ravnala v nasprotju z jasnim stališčem Ustavnega sodišča RS o tem, kako uporabljati predpise, ki urejajo sistem odmerjanja in plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, kar pa ni namen pravila, ki upravnim organom uporabo instituta exceptio illegalis načeloma prepoveduje. 9

19. Ne glede na navedeno pa je izpodbijana odločitev tudi po presoji sodišča, ki je vezano na odločbo Ustavnega sodišča RS, pravilna in zakonita in zato ni razloga za njeno odpravo. Izjema, odločena v 1. alineji prvega odstavka 20. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, ki zemljišča, ki se uporabljajo za namene obrambe države, izvzema iz sistema plačila nadomestila, je namreč iz razlogov, ki jih je navedlo že Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-11/16-29 z dne 17. 9. 2020, nezakonita, zato te določba po presoji sodišča ne more biti podlaga za oprostitev plačila nadomestila. Uporabo navedene določbe mora sodišče pri odločanju v obravnavani zadevi odkloniti.

20. Ker je torej izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

21. Ker je bilo v zadevi ključno le vprašanje pravilne razlage in uporabe predpisov (zakonov ter občinskega odloka), ki določajo zemljišča, za katera se (ne) odmerja nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ne pa tudi dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba (med strankama ni spora o tem, da se zemljišče s parc. št. 1306/1, k.o. ..., ki je v lasti tožnika, uporablja obrambne namene), je sodišče o tožbi v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

1 V tretjem odstavku 218. člena ZGO-1 je določeno, da se za nezazidana stavbna zemljišča, za katera se plačuje nadomestilo, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

2 Tako USRS v odločbi št. U-I-11/16-29 z dne 17. 9. 2020 (40. in 42. točka obrazložitve).

3 Ustavno sodišče RS je po 4. alineji prvega odstavka 160. člena Ustave RS pristojno med drugim presojati tudi skladnost predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni, po stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-195/08 z dne 9. 7. 2009 pa velja, da ima njegova odločba precedenčni učinek, kar pomeni, da jo morajo (ob odsotnosti resnih ustavnopravnih razlogov, ki lahko narekujejo drugačne rešitve) spoštovati tudi lokalne skupnosti, ki niso bile udeleženec v konkretnem postopku in državni organi v drugih primerljivih primerih, ko pri odločanju uporabljajo predpise lokalnih skupnosti.

4 Glej npr. sodbe VSL I Cpg 99/2016 z dne 11. 4. 2017 (17. točka obrazložitve), VSRS III Ips 51/2017 z dne 28. 8. 2018 (23. in 25. točka obrazložitve), sodba in sklep VSL I Cpg 526/2019 z dne 14. 11. 2019 (21. in 22. točka obrazložitve).

5 Zakon o ustavnem sodišču v tretjem odstavku 1. člena določa, da so odločbe Ustavnega sodišča RS obvezne.

6 Tako USRS v odločbi št. Up-2597/07 z dne 4. 10. 2007 (6. točka obrazložitve).

7 Pravilo, da morajo državni organi in nosilci javnih pooblastil (tako kot tudi vse fizične in pravne osebe) upoštevati, spoštovati in izvrševati sodne odločbe, tudi odločbe Ustavnega sodišča RS, je eden temeljnih postulatov pravne države in bistvo ustavne demokracije. Nespoštovanje sodnih odločb pomeni zanikanje vladavine prava in vzpostavljanje vladavine nevezane in neomejene volje - tako Sebastian Nerad, "Gola" ugotovitvena odločba, Komentar Ustave Republike Slovenije, Nova univerza, 2011, komentar k 161. členu Ustave RS, 47. odstavek (https://e-kurs.si/komentar/gola-ugotovitvena-odlocba/ - 22. 10. 2024).

8 Sodbi VSRS št. I Up 822/99 z dne 27. 10. 2003 in št. I Up 905/00 z dne 25. 5. 2004.

9 Presoja medsebojne skladnosti predpisov je zaradi spoštovanja načela zakonitosti in pravne varnosti pridržana izključno sodni veji oblasti (to je v prvi vrsti Ustavnemu sodišču RS, ki deluje izven sistema rednega sodstva, pa tudi rednim sodiščem, ki smejo presojati skladnost podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov z ustavo in zakoni z učinkom v posameznem primeru). Kadar pa se je o vprašanju skladnosti predpisov izreklo že Ustavno sodišče RS, katerega odločbe imajo učinek precedensa, ni razloga, da njegovemu stališču - četudi z uporabo instituta exceptio illegalis - pri odločanju v enakih ali podobnih zadevah ne bi sledili tudi upravni organi.