Appeal partially allowed; court remands execution case to first instance to set voluntary performance period.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni v delu I. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo, tako, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo, v III. točki izreka pa se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sicer se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem oziroma nerazveljavljenem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

[JEDRO]

Sklep o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev predstavlja izvršilni naslov, zato ima upnik pravico, da na podlagi le-tega predlaga izvršbo. Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v njem ni določen, je res podan ugovorni razlog, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika ugodi, izvršba se ustavi, sklep o izvršbi se razveljavi, razveljavijo se opravljena izvršilna dejanja in se predlog za izvršbo zavrne (I. točka izreka sklepa), da se zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom: parcela 1, v lasti dolžnika do 61/5080, razveljavi (II. točka izreka sklepa) in da je upnik dolžan dolžniku povrniti 939,96 EUR stroškov ugovornega postopka, v roku 8 dni od prejema tega sklepa (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da ne more biti sporno, da je predlagal predmetno izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev, ki skladno s četrtim odstavkom 396. člena ZFPPIPP predstavlja izvršilni naslov. Dejstvo, da v izvršilnem naslovu opr. št. St 001/2018 z dne 1. 4. 2022 ni bil določen rok za prostovoljno izpolnitev, t. i. paricijski rok, je brez učinka na zapadlost terjatve iz stečajnega sklepa. To dejstvo vpliva le na nastop pogojev za prisilno izterjavo te terjatve (izvršljivost).

ZIZ v drugem odstavku 21. člena izrecno za primere, ko je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, predpisuje, da ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. Gre za dopusten poseg v izvršilni naslov in izjemo od načela stroge formalne legalitete (tako tudi obstoječa sodna praksa - VSM I Ip 247/2023, VSM I Ip 296/2016). Ne glede na navedene utemeljitve upnika v odgovoru na ugovor pa je sodišče zgolj sledilo načelu stroge formalne legalitete, ki velja v izvršilnem postopku; torej, da je mogoče zahtevati izvršitev terjatve le, če je ta izkazana z izvršilnim naslovom.

V tem duhu je v celoti razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe in razveljavilo vsa izvršilna dejanja, namesto, da bi v ugovornem sklepu ustrezno spremenilo sklep o dovolitvi izvršbe tako, da bi dolžniku določilo paricijski rok za prostovoljno izterjavo dolga, vse skladno z 2. odstavkom 21. člena ZIZ. Kadar sodišče paricijskega roka po določbi 21. člena ZIZ ne določi v sklepu o izvršbi, to lahko sanira pri odločitvi o dolžnikovem ugovoru, vendar le na način, da ugovoru dolžnika ugodi in dolžniku določi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, hkrati pa ga opozori, da v kolikor v navedenem roku sam ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti po izvršilnem naslovu, bo dovolilo predlagano izvršbo.

Dolžnikova trditev o tem, da rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti še ni potekel, predstavlja ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, hkrati pa na obstoj primernega izvršilnega naslova pazi sodišče tudi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 55. člena ZIZ. Zato sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti ob odločanju o ugovoru, ugovoru ugodi ter določi paricijski rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, po pretečenem roku in v primeru, če dolžnik prostovoljno ne izpolni obveznosti, pa dovoli izvršbo (VSL sklep II Ip 207/2021).

Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v celoti ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču; in sicer z navodilom, da spremeni izrek sklepa o dovolitvi izvršbe opr. št. 2673 I 478/2024 z dne 29. 2. 2024 tako, da skladno z odločbo 2. odstavka 21. člena ZIZ dolžniku najprej določi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, nato pa, za primer, če terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli predlagano izvršbo.

3. Dolžnik je odgovoril na pritožbo, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni utemeljena.

5. Sodišče dovoli predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je med drugim tudi izvršljiva sodna odločba. V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Nanj je vezano toliko časa, dokler izvršilni naslov obstaja (dokler ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen). Izvršilni naslov je rezultat predhodnega postopka, v katerem je bila ugotovljena upnikova terjatev. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej, da upnik pride do uveljavitve svoje terjatve. Sklep o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev skladno s četrtim odstavkom 396. člena ZFPPIPP predstavlja izvršilni naslov, zato ima upnik pravico, da na podlagi le-tega predlaga izvršbo. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno med drugim zavrnilo predlog za izvršbo.

6. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ)

7. Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V tej izvršilni zadevi izvršilni naslov predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja. Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v njem ni določen, je res podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v drugem odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo. Sodišče v takšnem primeru izda sklep o izvršbi, ki poleg dovolilnega dela vsebuje tudi naložitveni del.

8. Sodišče prve stopnje tako določi rok za prostovoljno izpolnitev in dovoli izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo paricijskega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana. To pa glede na 21. člen ZIZ sodišče naredi v ponovno izdanem sklepu o izvršbi in ne v sklepu o ugovoru (prim. VSL Sklep I Ip 791/2024). Tudi v sklepu VSL II Ip 207/2021, na katerega se sklicuje sam upnik, je višje sodišče pritožbi ugodilo na način, da je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi z razveljavi, razveljavijo pa se tudi opravljena izvršilna dejanja v zvezi z vpisom v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah ter glede določitve izvršitelja, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o predlogu za izvršbo .

9. Sodišče prve stopnje je torej odločilo pravilno v delu, v katerem je ugovoru ugodilo, razveljavilo sklep o izvršbi, ustavilo izvršbo in razveljavilo izvršilna dejanja ter zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, zato je glede navedenih odločitev pritožbo zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ); napačno pa zavrnilo predlog za izvršbo, saj bi moralo izdati nov sklep o izvršbi z določitvijo paricijskega roka za izpolnitev, izvršbo pa dovoliti šele za primer, če dolžnik v dodatnem roku ne bo izpolnil obveznosti. Slednjega višje sodišče ne more opraviti kot prvo, saj bi sicer dolžniku odvzelo možnost ugovora zoper novo izdani sklep o izvršbi, zato je glede navedene odločitve pritožbi moralo ugoditi in sklep spremeniti tako, da se zadeva vrne v nov postopek odločanja o predlogu za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bilo ugovoru treba ugoditi že zgolj iz pojasnjenih razlogov (o preostalih ugovornih navedbah sodišče prve stopnje niti ni odločalo), izvršbo pa bo treba ponovno dovoliti, pa je višje sodišče pritožbi ugodilo tudi glede tistega dela izpodbijanega sklepa, v katerem so upniku v plačilo naloženi dolžnikovi stroški ugovornega postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa), saj je bila odločitev o teh preuranjena, in sicer tako, da je sklep v tem delu razveljavilo in zadevo glede te odločitve vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s četrtim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.