Appeal dismissed; debt forgiveness does not bar insurance company's subrogation claim for breach of policy damages.

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Izterjevana terjatev je odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Odpust obveznosti nanjo ne učinkuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika z dne 8. 5. 2024 delno ugodi, tako da sklep o izvršbi, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo za nadaljnje izvršilne stroške v višini 115,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2022, razveljavi, izvršba ustavi, predlog za izvršbo pa v tem delu zavrne (I. točka izreka sklepa), da se v preostalem delu ugovor dolžnika z dne 8. 5. 2024 zavrne (II. točka izreka sklepa), da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka sklepa) in da se izvršba odloži do pravnomočne odločitve o predmetnem ugovoru (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je bil v okviru postopka osebnega stečaja dne 19. 12. 2022 začet tudi postopek odpusta obveznosti, ki je bil pravnomočno končan dne 23. 6. 2023. Dolžniku so bile odpuščene vse obveznosti za terjatve upnikov, ki so nastale do dne 24. 11. 2022, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kamor pa ne spada upnikova terjatev. Postopek osebnega stečaja, ki se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodil pod opr. st. St 001/2022, je bil pravnomočno končan dne 2. 8. 2023. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da 5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne izključuje regresa zavarovalnice. Dolžnik izpostavlja, da v konkretnem primeru terjatev, ki jo izterjuje upnik, ni terjatev iz naslova odškodnine za škodo, ampak gre za zavarovalnino oziroma navadno poslovno terjatev. Njen temelj in višina sta odvisni od določb sklenjene zavarovalne pogodbe. Izjema iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ni namenjena varovanju interesov zavarovalnic, ampak neposredno oškodovancev, kar naj bi bil tudi namen zakonodajalca ob sprejetju novele. Ker je bila škoda dolžniku že poplačana s strani zavarovalnice, terjatev upnika tako ni več obstoječa. Cilj stečajnega postopka je v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Po drugi strani pa je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, posledično čemur je potrebno izjeme iz določbe 408. člena ZFPPIPP razlagati restriktivno. Tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tudi za pravdne stroške velja, da ti delijo usodo glavne terjatve, je napačna. Poleg tega ni pojasnjeno na kateri določbi materialnega prava je sprejet takšen zaključek in je v tem delu sklep brez potrebne obrazložitve. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odpust obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje na zavarovano terjatev iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, na prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, na prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona in tudi ne (med drugim) na terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti (5. točka drugega odstavka tega člena). V obravnavani zadevi zoper dolžnika upnik izterjuje terjatev iz naslova regresnega zahtevka, potem, ko je izplačala škodo oškodovancu, saj je dolžnik zaradi neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo ter tudi ni uspel izpodbiti domneve o alkoholiziranosti. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je šlo pri povzročitvi prometne nesreče za hudo malomarnost, ko dolžnik svoje hitrosti ni prilagodil in je zanemaril tisto skrbnost, ki se pričakuje od povprečnega človeka. Pri terjatvi upnika gre za škodo, ki je posledica ravnanja dolžnika iz hude malomarnosti, zato odpust obveznosti ne učinkuje na povrnitev škode. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

5. Izterjevana terjatev ima podlago v 7. členu Zakona o obveznem zavarovanju v prometu. Gre za odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Zahtevek, ki temelji na kršitvi zavarovančeve oziroma dolžnikove zavarovalne pogodbe, pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti. Kljub temu, da gre "tehnično" za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev učinkuje. Bistveno za uporabo te določbe je res zgolj, da gre za terjatev, ki meri na povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti, in je povezana z istim historičnim dogodkom, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancu. Namen zakonodajalca namreč nasprotno s pritožbenemu mnenju ni bil zgolj varovanje neposrednih oškodovancev. Zagotovo je bil to eden izmed namenov, ne pa edini. 1 Poleg tega bi bila drugačna razlaga v nasprotju s pravno dobroto odpusta obveznosti, ki je namenjena le poštenim in vestnim dolžnikom (399. člen ZFPPIPP). Zaključek sodišča prve stopnje, da za izterjevano terjatev tako odpust obveznosti ne učinkuje, je posledično v celoti pravilen, kar je potrjeno tudi že v ustaljeni sodni praksi (prim. VSL sklep I Ip 946/2024, VSL sklep I Ip 1092/2024, VSC Sklep I Ip 17/2024, VSM Sodba I Cpg 176/2019).

6. Ne drži tako že prima facie, da je sodišče prve stopnje - glede na pojasnjeno pravno naravo regresnega zahtevka - preširoko razlagalo izjemo iz 408. člena ZFPPIPP. Iz razlogov sodišča prve stopnje pa sicer ne izhaja, da naj bi upnik v tej zadevi izterjeval pravdne stroške, (ki jih ne izterjuje), ki naj bi delili naravo glavne terjatve, zato pritožbene trditve v zvezi s tem, da naj pravdni stroški ne bi delili usode glavne terjatve, niso pravno pomembne.

7. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sicer pa je upnica kot zavarovančeva oziroma dolžnikova odgovorna zavarovalnica namesto dolžnika kot zavarovanca plačala odškodnino. Z izplačilom celotne odškodnine je tako upnica kot zavarovalnica v skladu z 963. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), vstopila v pravice svojega zavarovanca oziroma dolžnika in zato lahko v njunem medsebojnem regresnem razmerju na podlagi prvega odstavka 188. člena OZ zahteva od dolžnika povrnitev tistega, kar je zanj plačala. Gre za tipičen primer subrogacije na podlagi specialnejše določbe o subrugaciji pri zavarovalni pogodbi iz 963. člena OZ, ki določa, da z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Da je upnica škodo izplačala, med strankama niti ni sporno. Regresni zahtevek zavarovalnice je proti dolžniku do višine izplačane zavarovalnine tako prešel na zavarovalnico oziroma upnico.