Supreme Court dismisses protection request because defense lawyer's appointment ended before filing, rendering actions invalid.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defense lawyer's request for protection of procedural legality. Although the lawyer filed the request after being appointed by the defendant, the court had already revoked her appointment by order on the same day. The court ruled that the revocation order takes effect upon issuance, meaning any procedural acts performed by the lawyer after that date were unauthorized. Consequently, the request was dismissed because it was submitted by a person who no longer held the right to act as defense counsel.
Legislator headnote
AI generatedZKP 420. odst. 1; ZKP 422. odst. 2; ZKP 423. odst. 2: A request for protection of procedural legality filed by a defense lawyer after their official revocation is inadmissible because the revocation order takes effect upon issuance, rendering subsequent acts unauthorized.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Sklep o razrešitvi je konstitutivne narave in učinkuje z dnem izdaje oziroma ne glede na to, kdaj je vročen zagovorniku. Samo dejstvo razrešitve funkcije zagovornika po uradni dolžnosti ima za posledico, da so vsa njegova procesna dejanja, opravljena po razrešitvi, nedovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je z uvodoma navedenim sklepom zoper obdolženca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) podaljšal pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.
2. Zagovornica je zoper izpodbijani pravnomočni sklep vložila zahtevo za varstvo zakonitosti iz vseh razlogov po prvem odstavku 420. člena ZKP s predlogom, naj Vrhovno sodišče ugodi zahtevi in odpravi pripor.
3. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila odvetnica 1. 4. 2025 postavljena za obdolženčevo zagovornico po uradni dolžnosti. Obdolženec je 28. 4. 2025 za zastopanje v tej kazenski zadevi pooblastil odvetnika Ingmarja Bloudka. Sodišče je zato odvetnico s sklepom II K 23582/2025-80 z dne 29. 4. 2024 razrešilo. Odvetnica je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila 8. 5. 2025, torej po izdaji sklepa o razrešitvi, vendar še pred njegovo vročitvijo odvetnici.
4. Sklep o razrešitvi je konstitutivne narave in učinkuje z dnem izdaje oziroma ne glede na to, kdaj je vročen zagovorniku. Samo dejstvo razrešitve funkcije zagovornika po uradni dolžnosti ima za posledico, da so vsa njegova procesna dejanja, opravljena po razrešitvi, nedovoljena. 1 Odvetnica od izdaje sklepa o razrešitvi torej ni imela več podlage za opravljanje dolžnosti zagovornice po uradni dolžnosti, kar pomeni, da v času vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ni bila upravičena do tega procesnega dejanja. Ker je torej zahtevo za varstvo zakonitosti vložila oseba, ki nima te pravice (drugi odstavek 422. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP.
1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS XI Ips 33/2009 z dne 7. 5. 2009 in I Ips 232/2000 z dne 5. 10. 2000.