Appeal dismissed; claim barred by statute of limitations despite procedural irregularities in first instance.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tudi v primeru, da bi tožnica skupaj s tožbo predložila dokazila, da ji je delovno razmerje pri toženki prenehalo na zatrjevani datum, bi sodišče prve stopnje tožbo zavrglo že kot prepozno, saj je v tem primeru rok skladno z določbo 200. člena ZDR-1 potekel že konec oktobra v letu 2009.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo (točka I izreka) in sklenilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker kljub temu, da je tožbo vročilo v odgovor toženki, v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, da bi se zadeva obravnavala kontradiktorno. Tožba je bila nedvomno vložena pravočasno. Ne drži zaključek sodišča, da iz predloženih listin ne bi izhajale kršitve v zvezi z odjavo zavarovanj v letu 2009. To iz listin izhaja. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožnica pri toženki v delovnem razmerju 0d 2006 do 2013 in tudi ni leta 2013 prejela izredne odpovedo pogodbe o zaposlitvi. PP A. ni poslovni objekt, zato odpoved pogodbe o zaposlitvi na neobstoječi policijski postaji ne more imeti nobenega pravnega učinka. Zato tudi pravnomočno zaključeni spor opr. št. I Pd 1087/2013 nima nobenih pravnih učinkov. Ker tožnica še ni prejela pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na PP A., se ji neupravičeno in diskriminatorno očita zamuda 30-dnevnega roka. Bistveno v zvezi s plačilnimi listami, ki jih je prejela 1. 10. 2024, za ta postopek je, da za njihov obstoj do tega dneva sploh ni vedela. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna. Skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo nasprotno tožbo. Tožnica je namreč 30. 10. 2024 vložila predlog za obnovo postopka, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom opr. št. I Pd 363/2014 z dne 11. 12. 2024, in nasprotno tožbo, o kateri je odločilo z izpodbijanim sklepom. Tožnica je zoper delodajalca vložila nasprotno tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dne 30. 9. 2009. Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo štelo kot samostojno tožbo, saj je bilo v tej zadevi pravnomočno odločeno (sodba sodišča prve stopnje z dne 15. 10. 2015 potrjena s sodbo VDSS Pdp 50/2016 z dne 20. 10. 2016) in zato niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo toženkinih zatrjevanj, da je bila 30. 9. 2009 brez odpovedi nezakonito odjavljena iz obveznih zavarovanj, saj iz izpiska registra (B7) izhaja, da je bila tožnica pri toženki zaposlena neprekinjeno do 28. 5. 2013, tožnica pa drugih listin ni predložila. Tudi v primeru, da bi tožnica skupaj s tožbo predložila dokazila, da ji je delovno razmerje pri toženki prenehalo na zatrjevani datum, bi sodišče prve stopnje tožbo zavrglo že kot prepozno, saj je v tem primeru rok skladno z določbo 200. člena ZDR-1 potekel že konec oktobra v letu 2009.

7. Glede na to, da pa je bilo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja dne 28. 5. 2013 že pravnomočno odločeno, gre za edino prenehanje delovnega razmerja pri toženki, bi bila to lahko res iudicata, zato bi bilo zavrženje tožbe pravilno tudi iz tega razloga.

8. Ker niso podani razlogi, na podlagi katerih se lahko ta sklep izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in skladno z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške.