Appeal dismissed; possession of seized vehicle determines execution costs regardless of ownership under ZIZ Art. 83.1.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik, ki sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, mora upnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 149,33 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Glede na določilo 83. člena ZIZ ni važno, ali je dolžnik lastnik zarubljenega vozila ali ne, ampak je odločilno to, ali ima predmet rubeža v posesti. Slednje pa ni sporno, saj dolžnik pritožbeno sam navaja, da je vozilo uporabljal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da mora dolžnik upnici v osmih dneh po prejemu sklepa povrniti 255,52 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.

2. Dolžnik po pooblaščencu zoper ta sklep pravočasno vlaga pritožbo in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podredno pa, da izpodbijan sklep spremeni tako, da zavrne zahtevo upnika za povrnitev stroškov izvršitelja.

Izpostavlja, da je izvršitelj zarubil vozilo last A. A., ki je invalidska upokojenka in avtomobil vsakodnevno potrebuje. Dolžnik je sin A. A., ki je A. A. najpogosteje vozil na terapije in drugo zdravniško oskrbo. Iz tega razloga je kot uporabnik vozila naveden dolžnik, saj lastnica ne more biti uporabnica vozila, ker nima vozniškega dovoljenja. Izvršitelj je navedel, da je upnica vztrajala pri rubežu vozila, čeprav je bila opozorjena, da registracije vozila A. A. ne more podaljšati in da mora za prevoze posledično uporabiti taksi. A. A. zbira vse račune in bo terjatev kot oškodovanka uveljavljala zoper upnico. Upnica je zlorabila predmetni izvršilni postopek, saj je zarubila vozilo, čeprav A. A. ni upničina dolžnica.

3. Upnica je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam in se zavzemala za zavrnitev pritožbe. Navedla je, da je izvršitelj ravnal pravilno in da ugovor tretje ni bil vložen. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024 o prenosu pristojnosti.

6. Po določbi 293. člena ZIZ so stroški izvršitelja izvršilni stroški. Po petem odstavku 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

7. V predmetni zadevi je bila dovoljena izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin. Predmet izvršbe je posamezni premoženjski predmet dolžnika, ki se lahko uporabi za poplačilo upnikove terjatve. 1 ZIZ v prvem odstavku 83. člena določa, da se smejo zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik.

8. Pritožbene navedbe, da je izvršitelj zarubil vozilo v lasti tretje, niso pravno relevantne za presojo izpodbijane odločitve o naložitvi izvršiteljevih stroškov dolžniku. Glede na povzeto določilo 83. člena ZIZ namreč ni važno, ali je dolžnik lastnik zarubljenega vozila ali ne, ampak je odločilno to, ali ima predmet rubeža v posesti. Slednje pa ni sporno, saj dolžnik pritožbeno sam navaja, da je vozilo uporabljal. Ker tudi ni sporno, da je izvršitelj opravil vpis rubeža v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, je tako neutemeljena pritožbena navedba, da upniku za stroške vpisa zastavne pravice ne pripada povračilo stroškov izvršitelja, saj gre za potrebne izvršilne stroške.

9. Dolžnik obrazloženo pritožbeno ne izpodbija ostalih stroškovnih postavk iz obračuna izvršitelja z dne 29. 9. 2023, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev. Pritožbene navedbe, da bo A. A. od upnice zahtevala povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi nemožnosti uporabe vozila, za presojo pravilnosti pritožbeno izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne, zato jih sodišče druge stopnje ne bo presojalo.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj ob neuspehu s pritožbo ni mogoče zaključiti, da mu je pritožbene stroške upnica neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnica je upravičena do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo, saj se je obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb, zato gre za izvršbo potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroške odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odmerilo skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) v višini 149,33 EUR (nagrada za sestavo odgovora na pritožbo 200 točk po 7. točki tar. št. 31 OT, 4 točke na račun 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV v znesku 26,93 EUR).

1 Rijavec, Civilno izvršilno pravo GV Založba, Ljubljana 2003, stran 45.