Supreme Court dismisses review application for being incomplete and attacking factual assessment rather than legal error.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Toženec preko očitka napačne uporabe materialnega prava vsebinsko napada dokazno oceno in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz predloga tudi niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenega pravnega vprašanja, saj se toženec osredotoča le na konkretno zadevo. Konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi zastavljeno vprašanje rešilo nezakonito, v predlogu ni mogoče prepoznati. Prav tako toženec niti ne zatrjuje neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, niti odstopa od morebitne obstoječe sodne prakse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je od toženca zahteval plačilo 8.700,19 EUR. Toliko naj bi mu toženec še dolgoval iz naslova dobave in izvedbe zasteklitve zimskega vrta, za katero naj bi dogovorila ceno 13.500,19 EUR. Toženec je ugovarjal, da je bil dogovorjen znesek za vsa dela 9.100,00 EUR in da je tožniku že vse plačal.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu naložilo plačilo. Presodilo je, da je tožnik dokazal, da je bila dogovorjena končna cena 13.500,19 EUR ter da toženec ni dokazal, da bi tožniku poleg 2.000,00 EUR are in pred pravdo izterjanih 2.800,00 EUR plačal tudi 4.300,00 EUR v gotovini.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženec predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja:

Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo, čeprav bi glede na ugotovljeno dejansko stanje konkretno pravno razmerje morali presojati tudi v okviru določbe obligacijskega zakonika, ki ureja nesporazum strank o predmetu obveznosti, pa ga nista?

5. V predlogu zatrjuje, da so pravdni stranki in priče, ki jih je predlagala vsaka izmed njiju, glede dogovorjene cene za izvedbo posla, izpovedali enako (ne)prepričljivo in da bi morali sodišči prve in druge stopnje ugotoviti, da se pravdni stranki nista sporazumeli o bistvenih sestavinah podjemne pogodbe oziroma da je med njima prišlo do nesporazuma.

6. Predlog ni popoln.

7. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

8. Predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost, saj je spoštovanje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki so do strank sicer stroge, nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča RS. 1

9. Toženec s postavljenim vprašanjem graja napačno uporabo materialnega prava, vendar v predlogu tega očitka ne obrazloži, temveč izraža splošno nestrinjanje z odločitvijo sodišč prve in druge stopnje ter se osredotoča na predstavitev svoje verzije dejanskega stanja. Preko očitka napačne uporabe materialnega prava pravzaprav vsebinsko napada dokazno oceno in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Enako seveda velja tudi za vložitev predloga za dopustitev takšne revizije.

10. Iz predloga tudi niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenega pravnega vprašanja, saj se toženec osredotoča le na konkretno zadevo. Konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, da naj bi zastavljeno vprašanje rešilo nezakonito, v predlogu ni mogoče prepoznati. Prav tako toženec niti ne zatrjuje neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, niti odstopa od morebitne obstoječe sodne prakse.

11. Ker tožnikov predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepe VSRS II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 468/2024 z dne 12. 3. 2025, II DoR 1/2025 z dne 12. 3. 2025 in številni drugi.