VSRS Sklep II DoR 111/2025 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

[JEDRO]

Postopek o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije je del revizijskega postopka. Zato za tak postopek za vrnitev v prejšnje stanje smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v okviru revizijskega postopka vložil tožnik, ki za to nima postulacijske sposobnosti. Če takšnemu predlogu ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnikov zavrnilo in odločilo, da sta tožnika dolžna tožencu povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje in odločilo, da sta tožnika dolžna tožencu povrniti odmerjene pritožbene stroške.

3. Tožnika sta zoper sklep sodišča druge stopnje in zoper sklep sodišča prve stopnje vložila revizijo, ki jo je Okrajno sodišče v Novem mestu s sklepom P 116/2023 z dne 5. 3. 2025 zavrglo, saj k reviziji nista priložila niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (skladno z drugim odstavkom 373. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4. Tožnika sta nato na Vrhovno sodišče posredovala vlogo poimenovano "Prošnja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje". V njej Vrhovnemu sodišču predlagata, naj zaradi zamujenega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije njunemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in jima tako omogoči nadaljevanje postopka z izrednimi pravnimi sredstvi.

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen.

6. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožnik, ki zastopa tudi tožnico, predloga za vrnitev v prejšnje stanje (po 116. člen ZPP) v zvezi s predlogom za dopustitev revizije ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Postopek o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije je del revizijskega postopka. Zato za tak postopek za vrnitev v prejšnje stanje smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek. 1 Tako velja tudi pravilo, da Vrhovno sodišče ne sme pozivati strank k popravi ali dopolnitvi vlog ali predložitvi pooblastil (383. člen ZPP v zvezi s 336. členom ZPP).

7. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je torej v okviru revizijskega postopka vložil tožnik, ki za to nima postulacijske sposobnosti. Če takšnemu predlogu ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).

8. Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s predlogom za dopustitev revizije zavrglo.

9. Odločalo je v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 179/2021 z dne 20. 10. 2021, II DoR 122/2016 z dne 17. 11. 2016 in II DoR 171/2012 z dne 8. 11. 2012.