Appeal dismissed; court cannot review factual findings on red light violation due to procedural limits.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal against the first-instance judgment confirming a red light violation. The defendant argued that the police officers could not have seen the traffic signal, attempting to undermine the credibility of the witnesses and the court's factual findings. The court ruled that such arguments constitute an attack on the established facts rather than a procedural error, which is not a permissible ground for appeal under the relevant traffic law.
Legislator headnote
AI generatedArticle 66, paragraph 2 of the Traffic Offences Act; Article 163, paragraph 3 of the Traffic Offences Act: An appeal against a judgment on a request for judicial protection is inadmissible if it merely contests the factual findings of the first-instance court without alleging a procedural violation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.
[JEDRO]
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je zapeljal skozi rdečo luč v križišču ter v zvezi s tem zatrjuje, da policista s kraja in smeri, kjer sta stala, to sploh nista mogla videti. Prilaga slike kraja prekrška. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato teh pritožbenih navedb vsebinsko ne more presojati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) kot neutemeljeno ter odločilo, da je storilec dolžan plačati sodno takso v znesku 90,00 EUR.
2. Zoper sodbo se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s PN z dne 13. 12. 2021 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po desetem odstavku 99. člena ZPrCP, pri tem pa v opisu dejanja prekršek konkretiziral z očitki, da je storilec tega ob 14.18 uri kot voznik osebnega avtomobila v naselju Šmarje pri Jelšah z vozilom zapeljal skozi rdečo luč.
5. Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju storilca v ZSV, da je zapeljal v rumeno luč, dopolnilo dokazni postopek, zaslišalo storilca in policista, ki sta prekršek zaznala, ter pri tem z gotovostjo ugotovilo, da je v času, ko je storilec zapeljal v križišče, na semaforju, v smeri njegove vožnje, zagotovo gorela rdeča luč.
6. Po desetem odstavku 99. člena ZPrCP se z globo 250 EUR in stransko sankcijo 3 kazenskih točk kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka tega člena, ki določa, da rdeča luč pomeni prepovedano vožnjo vozil oziroma hojo pešcev.
7. Sodišče prve stopnje glede na izvedeni dokazni postopek tako ni podvomilo v to, da je storilec zapeljal skozi rdečo luč, saj sta navedeno skladno potrdila oba zaslišana policista, ki sta prekršek neposredno zaznala in ki sta zaradi zaznanega za storilcem tudi zapeljala in ga ustavila. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.
8. Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je zapeljal skozi rdečo luč v križišču ter v zvezi s tem zatrjuje, da policista s kraja in smeri, kjer sta stala, to sploh nista mogla videti. Prilaga slike kraja prekrška. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato teh pritožbenih navedb vsebinsko ne more presojati.
9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.