Appeal dismissed because appellant did not contest the first instance court's award of costs to the respondent.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the appellant's challenge to the first instance court's order for the appellant to pay the respondent's legal costs. The appellant argued that the employer terminated him during sick leave and failed to insure him for work injuries, yet he was ordered to cover procedural expenses. The court ruled that since the appellant did not specifically dispute the recognition, calculation, or amount of the awarded costs, the appeal was limited to reviewing errors the court must identify on its own initiative.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 360. člen 1. in 350. člen 2.: If a party does not specifically contest the recognition, calculation, or amount of costs awarded in the first instance, the appellate court reviews the lower court's decision only for errors it must identify on its own initiative.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ker tožnik v pritožbi konkretno ne oporeka z izpodbijanim sklepom priznanim stroškom toženke, njihovi odmeri in izračunu, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo, da je dolžan povrniti toženki stroške postopka v znesku 2.151,34 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. V laični pritožbi v bistvenem navaja, da mu je delodajalec podal odpoved v času bolniškega staleža in da ga ni zavaroval za primer poškodbe pri delu, zaradi česar je bila potrebna ta tožba. Sedaj pa mora tožnik plačati stroške sodnega postopka. Graja delo svojega odvetnika. Pojasnjuje, da je že šest let v bolniškem staležu in na "invalidski" ter prejema le 500,00 EUR.
3. Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže oziroma zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. S sodbo sodišča prve stopnje z dne 15. 2. 2024, ki je že pravnomočna, je bilo (med drugim) odločeno, da je tožnik dolžan povrniti toženki celotne stroške postopka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skladno s četrtim odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o stroških postopka odločilo (le še) po višini.
6. Tožnikove pritožbene navedbe se ne nanašajo na priznanje, odmero in izračun stroškov postopka toženke, zato niso odločilnega pomena in jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker torej tožnik v pritožbi konkretno ne oporeka z izpodbijanim sklepom priznanim stroškom toženke, njihovi odmeri in izračunu, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni našlo.
7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
8. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben strošek, je pritožbeno sodišče odločilo, da krije toženka sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).