Appeal dismissed; debtor lacks legal interest in personal bankruptcy due to insufficient assets and no debt discharge.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ker ne more biti dosežen noben zakonsko dovoljeni namen postopka osebnega stečaja, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik nima pravnega interesa oziroma pravne koristi od začetka tega postopka, saj se njegov pravni položaj ne bo v ničemer spremenil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ne drži ugotovitev, da ne bi prišlo do spremembe pravnega položaja dolžnika. S svojimi upniki se je naknadno že dogovoril za obročno plačilo njihovih terjatev v skupni višini 500,00 EUR mesečno. Z uvedbo stečajnega postopka se bo njegov pravni položaj spremenil ter bodo upniki vsaj delno poplačani iz njegovega premoženja ter na podlagi dogovorjenega obročnega poplačila. Dodeljeni stečajni upravitelj bi tudi bistveno bolje od pritožnika unovčil njegovo premoženje, ki bi bila kot stečajna masa v stečajnem postopku pod nadzorom stečajnega upravitelja učinkoviteje razdeljena med dolžnikove upnike. Predlagal je, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ga razveljavi in uvede stečajni postopek, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Primarni namen - (vsaj delno) poplačilo upnikov - ne bo dosežen, saj dolžnik sicer prejema plačo v višini 1.500,00 EUR, vendar pa je oče štirih mladoletnih otrok, od tega za dva otroka plačuje preživnino. Hkrati je še lastnik avtomobila Renault Megane, datum prve registracije 2.4.2004, ki ga je 12.2.2025 kupil za 1.000,00 EUR. Zato po oceni sodišča prve stopnje ni izkazal premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, pred poplačilom upnikov pa bi bilo najprej treba povrniti predujem za kritje začetnih stroškov. Prav tako pa predlagatelj - dolžnik ni vložil predloga za odpust obveznosti. Zato se z začetkom stečajnega postopka njegov pravni položaj ne bi v ničemer spremenil, saj bi se postopek končal brez razdelitve upnikom in brez odpusta obveznosti.

5. Uvodoma višje sodišče opozarja, da je bil postopek osebnega stečaja uveden, saj do tega pride že z vložitvijo predloga za njegov začetek (drugi odstavek 49. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ta predlog zavrglo. Pritožnik sicer zatrjuje vsaj delno poplačilo upnikov iz unovčenja njegovega premoženja ob sicer dogovorjenem obročnem poplačilu upnikov, pri tem pa ne pojasni, kako bi bilo to mogoče, sploh glede na to, da mora pritožnik preživljati štiri otroke. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da njegovi prejemki ne dosegajo višine, ki bi omogočala vsaj delno plačilo dolgov, pritožnik niti obrazloženo ne izpodbija. Trditev sodišča prve stopnje, da je potrebno pred poplačilom upnikov najprej vrniti založeni predujem, je pravilna (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Pritožnik je 21 let star avtomobil kupil za 1.000,00 EUR, in tudi če bi ga upravitelj uspel prodati za isti znesek, se tudi iz tega premoženja ne bo oblikovala stečajna masa še za poplačilo upnikov. Drugega premoženja pritožnik nima. V postopku osebnega stečaja pa kakšno dogovorjeno obročno plačilo dolgov tudi ne pride v poštev, pri čemer se glede na otroke, ki jih mora pritožnik preživljati, mesečno niti ne bi moglo nateči 500,00 EUR razdelitvene mase (ob upoštevanju, da je najprej treba vrniti založeni predujem v višini 1.468,51 EUR). Prva splošna razdelitev bi se lahko opravila šele, ko bi razdelitvena masa, torej znesek, ki ostane po vrnitvi založenega predujma in odštetju vseh stroškov postopka osebnega stečaja, zadostovala vsaj za plačilo desetih odstotkov terjatev upnikov (primerjaj drugi odstavek 361. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da primarni namen postopka osebnega stečaja iz drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne more biti dosežen.

6. Dejstvu, da pritožnik ni predlagal postopka odpusta obveznosti, pritožnik niti ne nasprotuje, že sam pa je v predlogu za začetek postopka izrecno navedel, da tega ne predlaga. To pa pomeni, da niti sekundarni namen postopka osebnega stečaja iz 397. člena ZFPPIPP in nadaljnjih ne more biti dosežen, saj bi pritožnikov dolg do upnikov obstajal tudi še po končanju postopka osebnega stečaja.

7. Ker torej ne more biti dosežen noben zakonsko dovoljeni namen postopka osebnega stečaja, je tako pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik nima pravnega interesa oziroma pravne koristi od začetka tega postopka, saj se njegov pravni položaj ne bo v ničemer spremenil (v poplačilo upnikov pa bi z njegovim začetkom posegla še dolžnost poplačila dodatnih stroškov pred poplačilom upnikom, torej stroškov postopka osebnega stečaja, ki jih je treba poplačati najprej; enako tudi npr. sklepi VSL Cst 490/2014, Cst 511/2014, Cst 115/2015, Cst 583/2015, Cst 767/2016, Cst 179/2019, Cst 335/2020, Cst 44/2021, Cst 9/2024 in Cst 167/2024.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.