Appeal court allows access to deceased mother's power of attorney regarding property dispute.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se A. A., iz spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 640/1997 posreduje kopija pooblastila B. A. z dne 5. 3. 1999 s podatkom o tem, kdaj je bilo pooblastilo posredovano sodišču prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožnica ima pravico vpogledati v dokumentacijo spisa, ki se nanaša na njeno pravno prednico B. A., to je kopijo pooblastila B. A. z dne 5. 3. 1999 s podatkom, kdaj je bilo to posredovano sodišču prve stopnje. S posredovanjem teh podatkov ne bo prekomerno poseženo v pravice in koristi pravdnih strank, saj gre za zelo omejen obseg podatkov, ki ne vključujejo nobenih osebnih ali občutljivih informacij.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo prošnjo A. A. za vpogled v spis.

2. Zoper sklep se pritožuje A. A. Kot bistveno navaja, da so v zadevi I P 640/1997 pravdne stranke 8. 3. 1999 sklenile sodno poravnavo, h kateri je pristopila tudi njena pravna prednica, mama B. A. Ta je bila lastnica nepremičnine ID znak: ... 98/1, ki jo je kasneje podarila pritožnici. B. A. pri sklenitvi sodne poravnave ni bila prisotna, v njenem imenu naj bi jo podpisal odvetnik D. D., ki se je zavezal v roku 3 dni predložiti njeno pooblastilo. Kot izhaja iz 5. točke sodne poravnave, je bila predložitev pooblastila pogoj za veljavnost sodne poravnave. Po smrti matere je pritožnica začela urejati razmerja v zvezi z nepremičnino ID znak: ... 98/1 in ob pregledovanju listin ugotovila nejasnosti glede posesti in lastništva nepremičnine. Za nadalje uveljavljanje lastniških upravičenj pritožnice je bistveno, ali je pokojna mati sodelovala pri sklenitvi sodne poravnave, torej ali je odvetnik D. D. (pravočasno) predložil pooblastilo za njeno zastopanje. To dejstvo neposredno zadeva pritožnico kot sedanjo lastnico nepremičnine ID znak: ... 98/1. Njen interes za vpogled v kopijo pooblastila matere in podatek, če in kdaj je bilo njeno pooblastilo predloženo sodišču, je s tem izkazan.

3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica pravilno opozarja na nepopolnost in zmotnost zapisa opravilne številke zadeve v uvodu (640/1997 - I) in izreku izpodbijanega sklepa (I P 1442/2000). Pravilna opravilna številka je I P 640/1997. Gre za očitni pisni pomoti, ki ne vplivata na razumljivost sklepa in zato ne onemogočata presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ni predlagala pregleda celotnega spisa I P 640/1997, temveč je prosila le za vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na njeno pravno prednico B. A., to je morebitno pooblastilo pravne prednice odvetniku, ki jo je zastopal pri sklenitvi sodne poravnave, s podatkom, kdaj je bilo predloženo v spis.

7. Oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka postopka, mora izkazati, da ima za to opravičeno korist oziroma interes (drugi odstavek 150. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Opravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis. 1

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravni standard opravičene koristi (interesa) presojalo preveč omejujoče in zato sprejelo napačno odločitev.

9. Iz navedb pritožnice izhaja, da je njena mama B. A. pritožnici in njeni sestri C. A. podarila nepremičnini: pritožnici nepremičnino z ID znakom ... 98/1, C. A. pa nepremičnino z ID znakom ... 98/2. Gre za sosednji nepremičnini. C. A. je svojo nepremičnino prodala sedanjim sosedom pritožnice. Pritožnica je navajala, da želi urediti razmerje s sosedi, in sicer jim želi omejiti uporabo preko obsega prodanih jim nepremičnin in s tem preprečiti posege v lastno nepremičnino. Po vpogledu v sodno poravnavo I P 640/97 z dne 8. 3. 1999 je ugotovila, da je njena mati sodelovala pri sklenitvi poravnave med njeno sestro in novimi lastniki na način, da se je odpovedala tožbenemu zahtevku, ki ga je uveljavljala v zadevi Okrajnega sodišča v Kamniku P 12/97. Mama pri sklepanju in zapisu sodne poravnave ni bila prisotna, njen odvetnik pa se je zavezal v roku treh dni predložiti ustrezno pooblastilo za zastopanje, kar je bil pogoj za veljavnost sodne poravnave. Pritožnica dvomi, da je bilo pooblastilo pravočasno predloženo oziroma da ga je podpisala pokojna B. A., zato želi pridobiti podatek o tem, ali in kdaj je bilo pooblastilo predloženo sodišču, ter vpogledati v morebitno kopijo pooblastila.

10. Pritožnica želi torej s pridobitvijo zaprošenih podatkov in vpogledom v kopijo pooblastila B. A. ugotoviti, ali je sodna poravnava, v katero je bila vključena njena mama, veljavno sklenjena in zato kot pravno naslednico zavezuje tudi njo. Zatrjuje, da so od veljavnosti sodne poravnave odvisna lastniška in posestna upravičenja sosedov, za katere trdi, da neupravičeno posegajo v njeno lastninsko pravico. S tem je pritožnica v zadostni meri izkazala opravičen interes za pridobitev zahtevanih podatkov, na podlagi katerih se bo šele lahko informirano odločila, ali in kakšne postopke bo sprožila za varstvo svoje lastninske pravice.

11. Pritožnica ima zato pravico vpogledati v dokumentacijo spisa, ki se nanaša na njeno pravno prednico B. A., to je kopijo pooblastila B. A. z dne 5. 3. 1999 s podatkom, kdaj je bilo to posredovano sodišču prve stopnje. S posredovanjem teh podatkov ne bo prekomerno poseženo v pravice in koristi pravdnih strank, saj gre za zelo omejen obseg podatkov, ki ne vključujejo nobenih osebnih ali občutljivih informacij.

12. Ker je sodišče prve stopnje pri odločanju napačno uporabilo materialno pravo (presojo pravnega standarda opravičene koristi za delni vpogled v spis), je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo na način, razviden iz izreka sklepa.

13. Pritožnica stroške pritožbenega postopka nosi sama, saj ni stranka postopka niti takšen udeleženec postopka, ki bi imel pravico od strank zahtevati povrnitev nastalih mu stroškov postopka.

1 Primerjaj npr. sklepe VSRS I Up 450/2009 z dne 7. 7. 2010 ter Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 915/2021 z dne 5. 7. 2021 in II Cp 2288/2019 z dne 7. 4. 2020.