Supreme Court dismisses review application regarding adverse possession of land share due to procedural defects.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the defendant's application for permission to file a review against the second-instance court's decision. The lower courts ruled that the defendant must cease disturbing the plaintiff's co-ownership rights over a specific portion of land, finding the defendant lacked legal basis for their actions. The Supreme Court denied the review request because the applicant failed to meet the strict procedural requirements for admitting a review under the relevant code of civil procedure.
Legislator headnote
AI generated367. a ZPP; 367. c ZPP: A review application is inadmissible if the applicant fails to demonstrate that the lower court's decision contains a significant error of law or fact that could have changed the outcome, as the threshold for admitting a review is not met in this instance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Med strankama je potekal spor zaradi vznemirjanja tožnikove (so)lastninske pravice na njivi, ki v naravi leži na pretežnem delu parcele 332/6 in v manjšem delu na 332/1, obe k. o. ... Glavnino spora je predstavljalo dejansko lastništvo dela parcele 332/1, ki tvori zaključeno celoto tožnikove njive. Tožnik je zatrjeval, da zemljiškoknjižno stanje, skladno s katerim je lastnica celotne te parcele Irena Poles, ne odraža dejanskega. Dejanski (so)lastnik spornega dela naj bi bil on, saj naj bi ga (že priposestvovanega) podedoval po svojih pravnih prednikih. Irena Poles, ki je to parcelo oddala tožencu v zakup, naj na spornem delu ne bi imela nobenih lastninskih upravičenj, posledično pa naj bi bila ravnanja toženca - zakupnika protipravna.
2. Sodišče prve stopnje je (v bistvenem) razsodilo, da je toženec dolžan prenehati z vznemirjanjem tožnikove solastninske pravice na spornem območju obeh parcel, prepovedalo mu je tudi nadaljnje vznemirjanje. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik parcele 332/6 ter dejanski lastnik spornega dela parcele 332/1, ravnanja toženca pa nimajo ustrezne pravne podlage.
3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je ključnim razlogom, ki jih je navedlo sodišča prve stopnje.
4. Zoper takšno odločitev toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:
1. Ali je možno priposestvovati idealni delež solastnine na delu parcele, kot izhaja iz konkretnega primera?
2. Ali sta sodbi pravilno upoštevali tek priposestvovalne dobe za tožnika?
3. Ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožbo toženca zavrnilo, čeprav so bili v sodbi sodišča prve stopnje razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in sami s seboj v nasprotju, ter je pritožbeno sodišče v obrazložitvi protispisno povzelo obrazložitev sodišča prve stopnje?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).