VSRS Sklep II DoR 488/2024 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se lahko potrošnik šele od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila kreditna pogodba razglašena za nično, zaveda dejanskih in pravnih posledic za uveljavljanje svojega zahtevka?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se lahko potrošnik šele od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila kreditna pogodba razglašena za nično, zaveda dejanskih in pravnih posledic za uveljavljanje svojega zahtevka?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je 24. 10. 2006 sklenila kreditno pogodbo za znesek 49.900 CHF z dobo vračanja 240 mesecev, zavarovano s hipoteko. Dne 17. 5. 2021 je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe in vračilo plačanih obrokov. Dne 16. 1. 2024 je zahtevek spremenila tako, da je zahtevala plačilo razlike med prejetim kreditom in izvršenimi plačili (15.215,70 EUR), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2006 dalje.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost notarskega zapisa in kreditne pogodbe. Toženki je naložilo plačilo 15.215,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 6.655,13 EUR od 14. 5. 2021 dalje in od zneska 8.560,57 EUR od 16. 1. 2024 dalje. Višji zahtevek za zakonske zamudne obresti je zavrnilo. Ugotovilo je tudi neveljavnost vknjižbe hipoteke in naložilo njen izbris. Toženki je naložilo plačilo tožničinih pravdnih stroškov.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

„- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Izpodbijani sodbi, da se lahko potrošnik šele od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila kreditna pogodba razglašena za nično, zaveda dejanskih in pravnih posledic za uveljavljanje svojega zahtevka?

- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Izpodbijani sodbi, da je Direktivi 93/13 in sodni praksi Sodišča EU, s katero slednje razlaga Direktivo 93/13, priznalo neposreden učinek, kljub temu, da je takšna razlaga v nasprotju (contra legem) z veljavnim nacionalnim pravom?

- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče Višjega sodišča v Izpodbijani sodbi, da pri sklicevanju na izbrane odločbe Sodišča EU ni predhodno izvedlo presoje, ali je dejansko stanje v izbrani sodbi Sodišča EU dovolj podobno dejanskemu stanju v predmetni zadevi?

- Ali je skladno z načelom pravne varnosti, da se vsebina pojasnilne dolžnosti tožene stranke naknadno razširja z uporabo pravnih načel, pri čemer tožena stranka iz tovrstnih načel nikakor ni mogla razbrati konkretne vsebine pojasnilne dolžnosti, kot se zahteva z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča?

- Ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršne koli nadaljnje presoje, mogoče zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju s 4. alinejo 1. odstavka 24. člena (takratnega) ZVPot?

- Ali je odločitev Višjega sodišča, da potrdi Prvostopenjsko sodbo, pravilna in zadostno obrazložena?“

5. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).