Supreme Court allows review on whether a will invalidity claim interrupts the statute of limitations and if it also interrupts a subsidiary revocation claim.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia allowed the review request regarding specific legal questions concerning the interruption of the statute of limitations for will invalidity and revocation claims. The lower courts dismissed the plaintiff's claims, ruling that filing a claim for will invalidity did not interrupt the limitation period for a subsidiary revocation claim based on the same grounds. The court decided to permit the review because the plaintiff raised significant issues about the timing of limitation interruption and the scope of legal protection under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated76. člen Zakona o dedovanju; 367.a in 367.c člen Zakona o pravdnem postopku: Filing a claim for the invalidity of a will interrupts the limitation period for that specific claim but does not automatically interrupt the limitation period for a subsidiary claim for revocation based on the same factual and legal grounds unless the change of claim constitutes a valid amendment rather than apparent cumulation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali tožba s tožbenim zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti oporoke pretrga zastaralni rok iz 76. člena Zakona o dedovanju? Ali je z vložitvijo takšne tožbe pretrgano zastaranje tudi za podredni oblikovalni tožbeni zahtevek za razveljavitev oporoke, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot prvotno postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali tožba s tožbenim zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke pretrga zastaralni rok iz 76. člena Zakona o dedovanju? Ali je z vložitvijo takšne tožbe pretrgano zastaranje tudi za podredni oblikovalni tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot prvotno postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Po napotitvi zapuščinskega sodišča je tožnica vložila tožbo z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti oporoke (zaradi napake v obliki), dodatno pa je od prvega toženca zahtevala še, da v zapuščino plača znesek, ki naj bi ustrezal vlaganjem zapustnice v njegovo posebno premoženje. Na zadnjem naroku sta toženca konkretno ugovarjala sklepčnosti tožbe glede neveljavnosti oporoke. Tožnica je zato podredno prvemu zahtevku postavila še oblikovalni zahtevek, s katerim je zahtevala razveljavitev oporoke. Toženca sta nato podala ugovor zastaranja zahtevka in se sklicevala na potek roka iz 76. člena Zakona o dedovanju (ZD).
2. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe, nato pa zavrnilo primarni in podredni zahtevek, ki sta se nanašala na oporoko. Menilo je, da je tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke nesklepčna, zahtevek za razveljavitev pa je zaradi poteka zastaralnega roka že ugasnil. Tožbo glede zahtevanega plačila zneska v zapuščino je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.
3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da je tožnica s postavitvijo podrednega zahtevka spremenila tožbo, zato do pretrganja zastaralnega roka, ki ga določa 76. člen ZD, ni prišlo že prej - z vložitvijo tožbe s primarnim zahtevkom.
4. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:
" 1. Ali tožba s tožbenim zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti oporoke pretrga zastaralni rok iz 76. člena ZD? Ali je z vložitvijo takšne tožbe pretrgano zastaranje tudi za podredni oblikovalni tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot prvotno postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek?
2. Ali je pravilna odločitev sodišča o tem, da je podredni zahtevek zastaral?Ali je sodišče pravilno presodilo, da so materialni učinki pretrganja zastaralnega roka iz 76. člena ZD nastopili šele z dnem spremembe tožbe, ne pa že z vložitvijo tožbe?
3. Ali je pravilna odločitev sodišča, da v primeru postavitve podrednega zahtevka na razveljavitev oporoke, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot primarni ugotovitveni tožbeni zahtevek, ne gre za navidezno kumuliranje tožbenega zahtevka oz. nepravo spremembo tožbe?
4. Ali je sodišče tožeči stranki utemeljeno odreklo pravno varstvo zaradi prepozno postavljenega oblikovalnega tožbenega zahtevka, ko pa je po dokaznem postopku ugotovilo, da ima tožeča stranka prav? Ali je takšna odločitev sodišča pretirano stroga in je s tem kršena pravica tožeče stranke do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS in pravica do dedovanja iz 33. člena Ustave RS?"
5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.
6. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).