Appeal dismissed; mere non-payment of alimony does not constitute economic abuse under ZPND.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Golo dejstvo, da nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje, ne zadošča za utemeljitev ekonomskega nasilja. Poleg tega ima predlagateljica za izterjavo neplačane preživnine zoper nasprotnega udeleženca izvršilni naslov in lahko sproži postopek izvršbe za poplačilo neplačanih zneskov preživnine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice z dne 17. 12. 2024, (I.1.) da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje na manj kot 200 metrov namerno približevati predlagateljici in njuni mladoletni hčerki A. A. (rojeni dne ... 2015), približati se B. (razen v kolikor bo potrebno zaradi izvajanja stikov z otrokom, urejenih v sodnem postopku), osnovni šoli, ki jo obiskuje A. A. in mestu zaposlitve predlagateljice ter na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico in A. A., vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo (po elektronski pošti, klasični pošti, stacionarnem in mobilnem telefonu, SMS, MMS in preko tretjih oseb); (I.2.) da se v primeru kršitve prejšnje točke sklepa nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 500 EUR in bo sodišče v primeru, če bo nasprotni udeleženec kršil katero od navedenih prepovedi, po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim mu bo izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če bo tudi v nadaljevanju kršil navedene prepovedi; (I.3.) da vsi izrečeni ukrepi veljajo za obdobje 12 mesecev; (I.4.) da ugovor ne zadrži izvršitve sklepa sodišča; (I.5.) da je nasprotni udeleženec predlagateljici dolžan povrniti stroške tega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od potekaizpolnitvenega roka dalje do plačila. (II.) Predlagateljici je naložilo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa nasprotnemu udeležencu povrne stroške tega postopka v višini 1.094,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper navedeni sklep vlaga predlagateljica pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP 1 in zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu v celoti ugodi, nasprotnemu udeležencu pa naloži povračilo stroškov celotnega postopka.

Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da v postopku ni bilo verjetno izkazano, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico in njuno mladoletno hčerko A. A. izvajal nasilje, ki bi narekovalo izrek ukrepov po ZPND. Predlagani ukrepi ne bi bili v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki ga mora sodišče pri odločanju upoštevati. Predlagateljica je izpovedala, da je bil nasprotni udeleženec med njuno zakonsko zvezo do nje nasilen, z nasiljem pa je nato nadaljeval. Nasilje se je nadaljevalo kot hujše žaljivke, grožnje, prelaganje krivde na predlagateljico, nadziranje in ekonomsko nasilje. Ko se mu je končno zoperstavila in ni želela več biti v podrejenem položaju, je začel z nasiljem še nad mld. A. A. Predlagateljico je začel tudi zalezovati, obema je sledil, ju nadziral. Če se ni hotela odzvati na njegove telefonske klice, je prišel k njej v službo. Brez povabila je hodil v njeno stanovanje. S psihičnim nasiljem je pri predlagateljici povzročil strah, bala se je, da se bo kar pojavil na vratih njenega doma ali v službi, doživljala je ponižanje, saj je vedno govoril, da ni dobra mama, da nima pospravljeno, da ne zna, čeprav je zdravnica poskrbeti za A. A., počutila se je manjvredna. To čuti še danes, počuti se tudi ogroženo. Ker je bil v teku predmetni postopek, pa se je nasilje do A. A. še povečalo. Obrnila se je na CSD 2 , podali so oceno ogroženosti ter od nje pričakovali, da bo z vložitvijo predloga po ZPND zaščitila predvsem otroka, pa tudi sebe. Kot žrtev je poiskala pomoč v Društvu za nenasilno komunikacijo ter podala predlog za izdajo začasne odredbe glede omejitve stikov nasprotnemu udeležencu z A. A. Ker o predlogu ni bilo odločeno, se je odločila sprožiti predmetni postopek.

Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Razlogi sodbe niso jasni, ker sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo nespornih ugotovitev, ki izhajajo iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 24. 10. 2024, z dne 29. 11. 2024 in z dne 15. 1. 2025 ter zapisnika CSD z dne 9. 10. 2024.

Predlagateljica je opisala tudi ekonomsko nasilje, saj nasprotni udeleženec ne plačuje preživnine in ne prispeva za A. A. stroške. Dne 5. 9. 2024 je morala poklicati policijo, ker ji je grozil, da bo zdaj videla, ko pride v njeno stanovanje. Ključ njenega stanovanja ima, ker ga je vzel A. A. Dne 26. 9. 2024 dejansko vstopil v njeno stanovanje, jo provociral in pred otrokom snemal. Obema tudi ves čas omejuje svobodo na način, da predlagateljici ne izroči A. A. osebnih dokumentov in nista mogli iz Slovenije.

Ker pri navedenem nikogar ni bilo zraven, lahko predlagateljica trditve dokazuje le s svojimi navedbami ter prijavami na policiji in CSD. Posesivnost in nadzor nasprotnega udeleženca niso samo neprijetni za predlagateljico in A. A., temveč takšno vedenje predstavlja nasilje. Razpetost A. A. med staršema, kot to opisuje sodišče v 37. točki izpodbijanega sklepa, obstaja, vendar se pri tem ne sme zanemariti psihičnega in fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad A. A., ki se kaže v neprimernih vzgojnih ukrepih, neprimernem kaznovanju, poniževanju, kar otroka ne spravlja samo v stisko, ampak ga ogroža v njegovem razvoju. Tega pa sodišče prve stopnje ni prepoznalo in pri svoji odločitvi ni upoštevalo. Napačno je sklepanje sodišča, da predlagateljica vsak poskus nasprotnega udeleženca, da bi prišel do A. A. in do stikov z njo, razume kot grožnjo. Nasprotni udeleženec je predlagateljici dejansko grozil, jo nadziral, nepovabljeno vstopal v njeno stanovanje, o njej grdo govoril, jo spravljal v podrejen položaj in jo ekonomsko izkoriščal, ker ne plačuje preživnine, saj je prepričan, da mu je ni treba plačevati in ker ve, da s tem vrši nad predlagateljico še dodaten pritisk.

Drži, da predlagateljica stikov ni nikoli prepovedala, saj ji je bilo pojasnjeno, da tega ne sme in mora uporabiti pravno pot. Zato je tudi sprožila predmetni postopek in vložila predlog in začasno odredbo v postopku glede spremembe stikov. Stikov si ne upa preprečevati tudi iz razloga, ker se boji nasprotnega udeleženca in ker se boji, da bi bil zaradi tega še bolj nasilen do A. A.

Tudi upoštevaje načelo sorazmernosti je raven psihičnega in fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca taka, da utemeljuje poseg v njegove pravice, pri čemer se bodo stiki izvajali v skladu z odločitvijo sodišča v nepravdnem postopku, ki teče glede spremembe stikov. Nikakor ne gre za konflikten odnos, h kateremu prispevata oba, ampak za nasilen odnos nasprotnega udeleženca.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlaga, da se jo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zmotno in nepopolno ugotovilo dejanskega stanja. Pri svoji odločitvi se je opredelilo do vseh za odločitev pravno pomembnih navedb udeležencev ter njunih dokazov, svojo oceno je obrazložilo v zadostni meri, da je njen preizkus mogoč, razlogi o odločilnih dejstvih tudi niso nejasni. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 3 ni podana.

6. Udeleženca sta bivša zakonca, ki sta se 1. 4. 2019 razvezala in ne živita več skupaj. Ob razvezi sta se s sodno poravnavo dogovorila, da se hčerka A. A. zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici, stike s hčerko pa bosta izvajala po dogovoru.

7. Ni dvoma, da je srž težav v obravnavanem primeru v tem, da se predlagateljica in nasprotni udeleženec nista (več) sposobna dogovarjati glede izvrševanja stikov in sta od poletja 2024 dalje zaradi tega v pogostih konfliktih. Glede na 38 minutni posnetek (B17) tudi ni dvoma, da oba skušata na otroka vplivati, da očitke (pred hčerko) naslavljata drug na drugega, da se predlagateljica zavzema za uravnoteženo izvrševanje stikov, glede na njene navedbe pa tudi za suvereno izvrševanje stikov (brez intervencij nasprotnega udeleženca).

8. Predlagateljica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da pri svoji odločitvi ni upoštevalo nespornih dejstev o fizičnem in psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad hčerko, ki izhajajo iz zapisnikov o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon ter iz zapisnika, sestavljenega na CSD. Sodišče prve stopnje navedenih zapisnikov (A3 oziroma A16 in A17, A18 in A2) in njihove vsebine ni spregledalo, temveč je vsebino upoštevalo in ovrednotilo v povezavi s siceršnjimi navedbami in dokazi udeležencev. Pritožbeno sodišče ob odsotnosti kakršnegakoli neposrednega dokaza o nasilju nad mladoletno A. A. in glede na predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe glede omejitve stikov (B27 4 ), na katerega se sklicuje tudi v pritožbi, v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da predlagateljica ravnanj nasprotnega udeleženca, ki jih je zatrjevala na policiji ter o njih poročala na CSD, očitno ne dojema kot ogrožujočih za hčerko, ne dvomi. Predlagateljica okoliščin, na osnovi katerih bi sodišče lahko sklepalo, da zatrjevani neprimerni vzgojni ukrepi, neprimerno kaznovanje in poniževanje mladoletno A. A. ne le spravljajo v stisko, temveč jo ogrožajo v njenem razvoju, ne navede. Enako velja glede sledenja preko otrokove pametne urice. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je sedež urejanja razmerij med starši in otroki, ki ne živijo več skupaj ter posledično tudi sedež odločanja o otrokovih stikih, nepravdni postopek za ureditev stikov. Enako velja glede odločanja o varstvu in vzgoji ali o spremembi varstva in vzgoje otroka. Predlagateljica je že podala predlog za spremembo odločitve o izvajanju stikov (II N 00/2024), prav tako nasprotni udeleženec, ki hkrati zahteva tudi spremembo odločitve o varstvu, vzgoji otroka in o preživnini (II N 01/2024) in tu bo tudi sedež ugotavljanja starševskih kapacitet. Pritožbena trditev, da nasprotni udeleženec hčerko (in s tem tudi predlagateljico) omejuje na področje Slovenije, ker predlagateljici ne izroči hčerkinih osebnih dokumentov, pa je v nasprotju z navedbo v predlogu, da je predlagateljica zato hčerki priskrbela potni list.

9. Predlagateljica neutemeljeno vztraja, da nasprotni udeleženec nad njo izvaja ekonomsko nasilje 5 , ker za hčerko ne plačuje preživnine. Golo dejstvo, da nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje, ne zadošča za utemeljitev ekonomskega nasilja. Poleg tega ima predlagateljica za izterjavo neplačane preživnine zoper nasprotnega udeleženca izvršilni naslov (B52 6 ) in lahko sproži postopek izvršbe za poplačilo neplačanih zneskov preživnine.

10. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. 7 Predlagateljica takšnega ravnanja za relevantno obdobje zadnjih šestih mesecev verjetno ne izkaže. Trditve in izpoved predlagateljice o nasilju nasprotnega udeleženca v času zakonske zveze niso upoštevne. Za relevantno obdobje predlagateljica v izpovedi izpostavi dva dogodka v septembru 2024. V obeh primerih je klicala policijo. Dogajanje ob prvem dogodku dne 26. 9. 2024 je nasprotni udeleženec (delno) posnel, ker naj bi ob drugem dogodku predlagateljici 28. 9. 2024 izrekel "videš, češ ti pička ti materina, ti si samo za udaranje", pa je prejel plačilni nalog (B17 in B41). Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so ravnanja nasprotnega udeleženca, ki jih predlagateljica opisuje kot posesivna in nadzirajoča, za predlagateljico in otroka neprijetna. Tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec kar vstopil v stanovanje predlagateljice in nato dogajanje (pregovarjanje o tem kje bo otrok) še posnel, ne kaže na njegov primeren odnos do predlagateljice in do hčerke in mu v luči starševskih kapacitet ni v prid, prav tako ne predlagateljici, saj sta se pregovarjala v otrokovi navzočnosti. Primernega odnosa tudi izrečene besede predlagateljici, za katere je nasprotni udeleženec prejel plačilni nalog, ne izkazujejo. Navedeno pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne dosega ravni nasilja, ki bi opravičevala ukrepanje sodišča z izrekom predlaganih ukrepov po ZPND. Trditve predlagateljice, da se je nasilje nasprotnega udeleženca po razvezi nadaljevalo kot hujše žaljivke, grožnje, razbijanje po vratih stanovanja predlagateljice, prelaganje krivde na predlagateljico, so splošne in dokazno nepodprte. Pritrditi je moč predlagateljici, da je v dokazni stiski glede dogodkov, ko tretje osebe niso navzoče. Ni pa to verjetno za trditve o dogodkih pred šolo, v bloku, v službi, v C. Ovira za izrek predlaganih ukrepov pa je tudi odsotnost trditev o tem, kako se zatrjevana ravnanja nasprotnega udeleženca dejansko odražajo v življenju predlagateljice. Trditev, da si je kot žrtev nasilja poiskala pomoč v Društvu za nenasilno komunikacijo ni dokazno podprta, enako velja za oceno stopnje ogroženosti.

11. Pritožba ni utemeljena, razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti pa niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 1. odstavkom 22a. člena ZPND).

12. Na podlagi osmega odstavka 22.a člena ZPND sodišče v postopkih po ZPND o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Sodišče druge stopnje je v okviru tega upoštevalo, da predlagateljica s pritožbo ni uspela, odgovor nasprotnega udeleženca na pritožbo pa ni bil potreben. Udeleženca nosita zato vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Zakon o pravdnem postopku.

2 Center za socialno delo.

3 Zakon o nepravdnem postopku.

4 Predlagateljica predlaga, da stiki med otrokom in očetom začasno potekajo vsak torek, ko oče otroka prevzame v šoli, do 19.00 ure, ko otroka na njegovem domu prevzame mati in vsako soboto od 10.00 ure, ko mati otroka pripelje k očetu in do 19.00 ure, ko mati otroka prevzame na domu očeta.

5 Šesti odstavek 3. člena ZPND določa, da je ekonomsko nasilje neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti na družinskega člana.

6 Iz poziva preživninskemu zavezancu na posredovanju pisne izjave v zadevi pravice otroka do nadomestila preživnine z dne 25. 11. 2025 izhaja, da je nasprotni udeleženec preživninski zavezanec na osnovi sodne odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 000/2019-IV z dne 1. 4. 2019, zadnja višina mesečne preživnine po izvršilnem naslovu za otroka A. A. pa znaša 110,14 EUR mesečno.

7 Peti odstavek 3. člena ZPND.