Appeal dismissed; land use requires cumulative urban planning and factual evidence, not just de facto parking.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zgolj dejstvo, da so etažni lastniki uporabljali zemljišče in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrževali, ob vsej navedeni urbanistični podlagi, ne pomeni, da je parcela pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Parcela je bila vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih površinah.

Pritožba nima prav, da za namembnost zemljišča stavbi zadošča že sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe. V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistični.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu B. ulica 6, 8, 10, stoječi na parceli št. 362, k.o. ... (ID znak stavbe: 0000-465), v obsegu parcele št. 358/2, k.o. ... (točka I izreka). Predlog A. d.d. z dne 9. 5. 2023 za ugotovitev obstoja služnostne pravice na parceli št. 358/2, k.o. ..., je zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožila predlagateljica. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 42. in 43. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1 1 ), saj ni upoštevalo pretekle rabe, ki je kontinuirana vse od izgradnje bloka, to je od leta 1957 dalje, ampak je svojo odločitev naslonilo na prostorske akte, ki pa sploh niso bili izvedeni do danes. V konkretnem primeru je pretekla urejenost v naravi in pretekla redna raba ta, ki dokazuje, da je predlagateljica edina uporabnica zemljišča in ni šlo za javno rabo. Sistem parkiranja je ves čas enak, ne ovira uporabe javne ceste in je taka posebna zasebna raba dovoljena. Če prostorski akti tega niso predvideli, ni to edini in ključni kriterij za priznanje pripadajočega zemljišča, saj so zakonski kriteriji enakovredni. Vsekakor je parcela potrebna za redno rabo stavbe, saj drugje ni parkirnih mest in ni možno parkiranje ter dostop do stavbe. Vsaka stavba pa mora imeti za svojo redno rabo ustrezen dovoz in možnost parkiranja. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno dejstvo, da se je zemljišče ves čas uporabljalo zgolj in samo za potrebe predlagateljice.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 42. člena ZVEtL-1 je pripadajoče zemljišče tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča sodišče upošteva zlasti: - katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, - katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, - preteklo redno rabo zemljišča ter - merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (prvi odstavek 43. člena ZVEtL-1).

6. Sodišče prve stopnje je glede sporne parcele št. 358/2 k.o. ... ugotovilo:

- da iz dokumentacije v času gradnje izhaja, da je bilo območje ob stavbi namenjeno zelenicam, prostoru za počitek, stojalu za obešanje perila in za stepanje preprog; parkirne površine ob stavbi niso bile načrtovane,

- da sporna parcela ni bila načrtovana za namen rabe stavbe na naslovu B. ulica 6, 8 in 10, in tudi ni bila del gradbene parcele; gradbeno parcelo je predstavljala le parcela št. 362, k.o. ...,

- obravnavana stavba in njena okolica je bila zgrajena in urejena, kot je bila načrtovana in v skladu s takrat veljavnimi prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji,

- leta 1999 je bila za obravnavano stavbo izdana tudi odločba, s katero je bilo za stavbo določeno funkcionalno zemljišče, ki je obsegalo del parcele št. 362, k.o. ... - dvorišče v izmeri 693 m2. Meja funkcionalnega zemljišča je na vzhodni strani potekala po robu pločnika B. ulice, na zahodu, severu in jugu pa po robu sosednjih zemljišč individualne stanovanjske pozidave,

- parcela 358/2, k.o. ... je bila ves čas, od izgradnje dalje, pa do lastninjenja leta 1997 namenjena oziroma opredeljena kot del ceste oziroma predvidena za izgradnjo pločnika, ki se sicer ni realizirala,

- da je ob B. ulici pas, ki je bil očitno namenjen pločniku oziroma širitvi ceste ter da je območje ob B. ulici urejeno tako, da so pripadajoča zemljišča stavb ob sami cesti nekoliko odmaknjena od te, kar nakazuje na to, da pas zemljišča ob obravnavani stavbi, sedaj parcela št. 358/2, k.o. ..., ni bil namenjen redni rabi obravnavane stavbe, temveč je bil del cestnega sveta,

- so sporno zemljišče vse čas uporabljali stanovalci za parkiranje avtomobilov, tej rabi pa nasprotna udeleženka kot zemljiškoknjižna lastnica parcele niti ni nasprotovala.

7. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da so etažni lastniki uporabljali zemljišče s parcelno št. 358/2, k.o. ... in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrževali, ob vsej navedeni urbanistični podlagi, ne pomeni, da je parcela št. 358/2, k.o. ... pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Pravilno je utemeljilo, da je bila parcela vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih površinah. Zaradi parkiranih avtomobilov na parceli št. 358 ni nobenega pasu, namenjenega pešcem, na parceli št. 362 pa je nekaj prostora tudi za parkiranje.

8. Pritožba nima prav, da za namembnost zemljišča stavbi zadošča že sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe v pomenu tega zakona (ZVEtL-1). 2 V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistični. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagateljice za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, pritožba predlagateljice, ki tej odločitvi nasprotuje, pa ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

1 Ur. l. RS, št. 34/2017.

2 Tako tudi ZVEtL-1 s komentarjem, avtorjev: dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec, mag. Barbara Jan Bufon, dr. Maja Ovčak Kos, mag. Rudi Štravs, dr. Lojze Ude, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 271-273.