Appeal dismissed; court upheld injunction against director of separate legal entity due to lack of existential threat.

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

[JEDRO]

Zaradi zavarovanja zahtevka ni dovoljeno posegati v pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka. Takšne omejitve niso primerno sredstvo zavarovanja. Bistveno pri tem je, da gre na eni strani za pravdni stranki, na drugi strani pa za samostojen pravni subjekt (družbo z omejeno odgovornostjo), ki je ločen od družbenikov oz. lastnikov.

Zmanjšanje vrednosti premoženja (poslovnega deleža) predstavlja materialno škodo. Materialna škoda pa ni tiste vrste škoda, ki bi bila sama po sebi težko nadomestljiva. Ta škoda se v okviru preizkusa obstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe upošteva le, če bi bilo za tožečo stranko eksistenčnega pomena, česar pa tožnica ni zatrjevala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za začasno odredbo in (I.) tožencu (ali komu drugemu v njegovem imenu) prepovedalo odtujiti ali obremeniti njegov 100 % poslovni delež v družbi A., d. o. o., z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve v sodnem registru, za kršitev te prepovedi pa je (II.) izreklo denarno kazen 10.000 EUR. Sklenilo je tudi, da (III.) začasna odredba stopi takoj v veljavo in velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe, in da (IV.) morebitni ugovor in pritožba ne zadržita izvršitve. V preostalem delu je predlog za zavarovanje zavrnilo. Tako je (V.) zavrnilo, da se:

- tožencu kot direktorju in družbeniku A., d. o. o., prepove razpolagati s kupnino po prodajni pogodbi SV 2329/2024 z dne 7. 11. 2024;

- Banka B, d. d., pri kateri ima družba A., d. o. o., odprt račun, naloži, da zadrži sredstva iz naslova navedene kupnine in da tožencu kot direktorju in družbeniku ali komu drugemu po nalogu toženca odreče razpolaganje oz. izplačilo denarnega zneska kupnine;

- tožencu kot direktorju A., d. o. o., prepove pri notarju overiti svoj podpis na navedeni pogodbi;

- tožencu kot direktorju in družbeniku A., d. o. o., oz. drugemu v njegovem imenu, prepove sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem družbe, zlasti odtujitev in obremenitev nepremičnin - prepoved pa se vpiše ZK;

- tožencu kot direktorju in družbeniku A., d. o. o., oz. drugemu v njegovem imenu brez pisnega soglasja tožnice prepove samostojno imenovati in odpoklicati direktorja oz. prokurista družbe ter se mu prepove samostojno podeliti posebno pooblastilo prokuristu, da razpolaga z nepremičninami družbe, kar se vpiše v sodni register.

2. Tožnica je iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (v nadaljevanju ZPP) vložila pritožbo zoper zavrnilni del (natančneje zoper 1., 2., 4. in 5. alinejo V. točke) sklepa in predlagala, da se sklep spremeni tako, da se tudi v izpodbijanem delu ugodi predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, podredno, da se izpodbijani del sklepa razveljavi in v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožnica opozarja, da je toženec takoj po razpadu zakonske zveze začel odtujevati nepremičnine družbe, zato je podana konkretna nevarnost, da bo brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve vsaj otežena. Škoda, ki že nastaja in bo nastajala, če toženec nadaljuje s svojim ravnanjem, vodi v nastanek hudih škodnih posledic. Zato je po prepričanju tožnice sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da vsebina začasne odredbe v zavrnjenem delu ne more doseči varstva zahtevka za ugotovitev, da poslovni delež družbe predstavlja skupno premoženje pravdnih strank oz. da se s tem dejansko posega v poslovanje družbe, kar pa ne varuje zahtevka za ugotovitev, da je poslovni delež v družbi skupno premoženje pravdnih strank. V nadaljevanju pritožnica opisuje dogajanje v zvezi z odtujitvijo nepremičnin družbe A., d. o. o., da je toženec že prejel kupnino za nepremičnino, da bo kot direktor in edini družbenik prejeta sredstva odtujil in s tem vsaj otežil uveljavljanje tožničine terjatve. Tožnica meni, da obstaja tudi nevarnost, da bo toženec kot direktor in edini družbenik sklepal pravne posle, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem družbe, zlasti odtujil še druge nepremičnine (ki predstavljajo celotno premoženje družbe), s čimer bi praktično onemogočil uveljavljanje tožničine terjatve. Brez izdane začasne odredbe v zavrnjenem delu bo toženec še naprej razpolagal s premoženjem družbe, s tem pa bo ostalo brez pomena sodno varstvo, ki ga zasleduje tožnica. Predlagana začasna odredba je nujno potrebna, da se prepreči samovolja toženca kot direktorja družbe in nevarnost, da se popolnoma razvrednoti vlaganja tožnice v družbo, posledično tudi poslovni delež, kar bi pomenilo težko nadomestljivo škodo. Začasna odredba po mnenju tožnice ne bi pretirano posegla v položaj toženca, saj mora poslovodja ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Pravdni stranki sta v času njune življenjske in ekonomske skupnosti vložili denarna sredstva za nakup v tožbi naštetih nepremičnin, zato gre za skupno premoženje. Družba je formalna lastnica nepremičnin, pravdni stranki sta bila državljana BIH in neposredno sploh nista mogla kupiti nepremičnin v Sloveniji, kar je razlog, da je bila navedena kot kupec nepremičnin družba. Tožnica se sklicuje na odločbi VSC II Cpg 17/2017 in VSL I Cpg 898/2014 ter sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1000/2019 z dne 7. 6. 2019.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ima prav, da zaradi zavarovanja zahtevka ni dovoljeno posegati v pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka, in da takšne omejitve niso primerno sredstvo zavarovanja. Takšno stališče je bilo že večkrat zavzeto v sodni praksi. 2 Bistveno pri tem je, da gre na eni strani za pravdni stranki, na drugi strani pa za samostojen pravni subjekt (družbo z omejeno odgovornostjo) ki je ločen od družbenikov oz. lastnikov. 3 Družba kot samostojen pravni subjekt nosilec pravic in obveznosti odgovarja za obveznosti, ki ji je sklenila s tretjimi in za druge obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju njene dejavnosti (7. člen ZGD-1), zastopanje in operativno odločanje v družbi pa sta stvar poslovodje (10. člen in prvi odstavek 515. člena ZGD-1), ki svoje naloge, izvaja na podlagi zakona, in ki je pri izvajanju funkcije in sprejemanju odločitev samostojen in neodvisen ter mora upoštevati interes družbe. Ravnati mora s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, sicer odgovarja družbi za nastalo škodo (šesti odstavek 515. in 263. člena ZGD-1), njegova odgovornost pa je tudi kazenskopravna (685. in 686. člen ZGD-1). Iz teh določb izvira jasen zaključek, da v pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka, zaradi zavarovanja tožnikovega zahtevka, ni dovoljeno posegati in predlagane omejitve tožencu kot direktorju družbe A., d. o. o., in zato predlagani ukrepi (kolikor merijo na toženca kot direktorja družbe) niso primerno sredstvo za zavarovanje tožnikove terjatve (273. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju 4 - v nadaljevanju ZIZ). Če bi bila dovoljena začasna odredba tudi v zavrnjenem delu, bi to poseglo v poslovne odločitve družbe A., d. o. o., saj teh pojmovno ne more sprejemati nihče drug razen toženca v funkciji direktorja.

5. Zato je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe v delu, ko predlog meri na toženca kot družbenika. Družbenik namreč nima pooblastil za razpolaganje s kupnino, prav tako ne za oddajo naloga za izplačilo sredstev z bančnega računa in za kakršno koli razpolaganje s premoženjem družbe. Predlog za zavarovanje iz zadnje alineje, ko naj bi se tožencu (ali komu drugemu v njegovem imenu) prepovedalo samostojno imenovati in odpoklicati direktorja oz. prokurista ter samostojno podeliti pooblastilo prokuristu, da razpolaga z nepremičninami družbe, pa je neutemeljen iz razloga, ker je v takem predlogu jasno izražen namen tožnice, da že med trajanjem postopka pridobi popolno oblast in nadzor nad poslovanjem družbe. To pa presega namen regulacijske začasne odredbe. 5

6. Zmanjšanje vrednosti premoženja (poslovnega deleža) predstavlja materialno škodo. Materialna škoda pa ni tiste vrste škoda, ki bi bila sama po sebi težko nadomestljiva. 6 Ta škoda se v okviru preizkusa obstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe upošteva le, če bi bilo za tožečo stranko eksistenčnega pomena, česar pa tožnica ni zatrjevala. Če bo torej toženec kot direktor (protipravno) povzročil zmanjšanje vrednosti poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., bo v primeru, da se ugotovi, da poslovni delež spada v skupno premoženje pravdnih strank, tožnica lahko to uveljavljala v ustreznem postopku.

7. Tožnica se v pritožbi sklicuje na odločbi VSC II Cpg 17/2017 in VSL I Cpg 898/2014 ter sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1000/2019 z dne 7. 6. 2019. Prvi dve odločbi se nanašata na nekoliko drugačno situacijo in ju zato ni mogoče primerjati z obravnavano zadevo. V prvi gre za uveljavitev nedenarne terjatve, to je oblikovalnega zahtevka za izključitev družbenice iz družbe, v drugi pa je bilo z začasno odredbo v sodni register vpisano, da se tožencu kot direktorju omeji pooblastilo poslovodji tako, da zastopa družbo z drugim direktorjem. Vendar pa je pri tem pomembno, da je bilo pojasnjeno, da taka začasna odredba ne bo pretirano posegla v poslovanje družbe, saj že individualna pogodba, ki jo ima toženec z družbo, omejuje njegovo poslovanje tako, da mora vedno zagotoviti sopodpis drugega direktorja. Sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, saj ni priložen pritožbi.

8. Ko pritožnica navaja, da sta pravdni stranki zagotovili denarna sredstva za nakup v tožbi naštetih nepremičnin in da zato predstavljajo skupno premoženje, pritožbeno sodišče odgovarja, da lahko v skupno premoženje pravdnih strank spada le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ali premoženje (nepremičnine) te družbe. 7

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (smiselna uporaba četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2 Npr. VSL sklep I Cp 1751/99, VSL Sklep I Cpg 137/2022.

3 4. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami, v nadaljevanju: ZGD-1).

4 Uradni list RS. št. 51/1998, s spremembami.

5 VSL I Cpg 137/2022.

6 VSL I Cpg 137/2022.

7 VSRS Sodba II Ips 905/2008.