Appeal against denial of defense for co-defendant dismissed; conflict of interest presumed among co-defendants.

Pritožba odvetnika A. A. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pritožbeno izraženemu stališču o odsotnosti kolizije interesov obrambe vsled sorodstvenega razmerja med obdolženci ne gre slediti. Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje v kazenski zadevi II K 9762/2025 odvetniku A. A. odreklo zagovarjanje obdolženega B. B. To je bilo storjeno s sklepom II K 9762/2025 z dne 3. 6. 2025.

2. Odvetnik se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja in jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odvetnik v pritožbenem poudarku, da so v predmetni kazenski zadevi obdolženi oče in dva sinova na škodo istega oškodovanca in negiranju kršitve 68. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), vztraja, da dejstvo, da je A. A. v preiskavi zagovarjala obdolženega C. C., očeta obdolženega B. B., ki ima sedaj drugega zagovornika, ne more biti razlog za kakršnokoli kolizijo, saj gre za sorodstveno razmerje med obdolženci, ki so tudi že podali zagovore.

5. Vendar pritožbeno sodišče o pravilnosti izpodbijanega sklepa nima pomislekov in ugotavlja, da se odvetnik neutemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se odvetniku zagovarjanje obdolženega B. B. ne dovoli, je namreč pravilna in zakonita, podprta s tehtnimi in prepričljivimi razlogi, s katerimi soglaša in jih v zaobid ponavljanja dosledno povzema tudi pritožbeno sodišče, ki še dodatno pojasnjuje:

6. Pritožbeno izraženemu stališču o odsotnosti kolizije interesov obrambe vsled sorodstvenega razmerja med obdolženci ne gre slediti. Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega. Gre torej za neovrženo zakonsko domnevo, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolženih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato niti ni dopustno dokazovati, da v konkretnem primeru ni takšne kolizije (za prim. sklep VSC II Kp 1974/2013 z dne 14. 4. 2015). Pritožba zanemari dejstvo, da soobdolženci v kazenskem postopku sicer formalno res niso nasprotne stranke, vsekakor pa so v položaju, ko interesi njihove obrambe niso vedno enaki in si lahko pogosto tudi nasprotujejo (tako na primer sodbi VSRS I Ips 29646/2013 z dne 10. 10. 2017 in I Ips 40462/2014 z dne 11. 10. 2018). Drugačne odločitve zatorej pritožnik ne more doseči niti z izpostavljanjem sorodstvenega razmerja med obdolženci in okoliščine že podanih zagovorov. V posledici neovržene zakonske domneve namreč tosmerne navedbe ostanejo brez pritožbeno pričakovanega vpliva.

7. Pravilnosti sprejetih pravnih in dejanskih zaključkov glede odklonitve zagovarjanja obdolženega B. B. po pritožniku pa ne more omajati niti pritožbeni poudarek, da pa je bilo A. A. za obdolženega B. B. dopuščeno vložiti ugovor zoper obtožnico. Sprejemljive in razumne razloge za nedosledno upoštevanje določbe prvega odstavka 68. člena ZKP, izključno v korist obdolženega B. B., ki bi v nasprotnem ostal brez možnosti ugovora zoper obtožnico, s čimer bi bil prikrajšan za pravno sredstvo, je ponudilo že sodišče prve stopnje tako v izpodbijanem sklepu, kot tudi v sklepu I Ks 9762/2025 z dne 27. 5. 2025. Nenazadnje pa je takšna, smiselno enaka procesna odločitev sprejeta tudi v prakso Vrhovnega sodišča RS, in sicer s sodbo I Ips 40462/2014 z dne 11. 10. 2018, na kar je v izpodbijanem sklepu ustrezno opozorilo že sodišče prve stopnje. Jasnim razlogom, ki jih je ob tem navedlo, glede na posplošeno pritožbeno zatrjevanje, ni kaj dodati.

8. Po obrazloženem, ko odvetnik ne ponudi nobenega prepričljivega razloga za sprejemljivost njegovega naziranja, da prvostopenjska odločitev ni pravilna, in ker tudi v ostalem ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost odločitve in zaključkov sodišča prve stopnje ali nakazovalo nesorazmeren poseg v ustavno pravico do zagovornika po lastni izbiri, pritožba zoper izpodbijani prvostopenjski sklep ni utemeljena, zato jo je bilo zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).