Supreme Court dismisses revision application against second instance court ruling on denationalization compensation claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the petition for permission to appeal a second-instance decision denying compensation for excessive denationalization proceedings. Plaintiffs argued that a 25-year delay caused them financial loss due to expired bond interest, while the lower courts held that statutory regulations, not procedural delay, were the cause of non-payment. The Supreme Court found the petition unfounded because the plaintiffs had not exhausted interim relief measures and the European Court of Human Rights ruling in Sirc v. Slovenia did not meet the admissibility threshold under Article 367.a of the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367.a of the Code of Civil Procedure; Article 367.c of the Code of Civil Procedure; Article 46 of the Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms; The Supreme Court holds that a petition for permission to appeal is inadmissible if the applicant has not exhausted interim relief measures and the European Court of Human Rights ruling does not establish a violation of the Convention.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožniki, dediči denacionalizacijskega upravičenca, zahtevajo plačilo premoženjske škode zaradi nerazumno dolgega trajanja denacionalizacijskega (upravnega) postopka, ki je trajal od vložitve zahtevka 4. 5. 1993 do izdaje delne odločbe 1. 10. 2018, s katero je upravni organ prvi toženki za dve nacionalizirani parceli naložil plačilo odškodnine v obliki obveznic. Ker je bila odločba izdana šele po zapadlosti obveznic 1. 6. 2016, ki se ne obrestujejo več, tožniki trdijo, da so utrpeli škodo v višini kapitaliziranih obresti od 1. 6. 2016 do 13. 12. 2018 (ko je postala odločba z dne 1. 10. 2018 pravnomočna).
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 47.617,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o pritožbenih stroških. Drugače kot sodišče prve stopnje je menilo, da je protipravnost kot odškodninska odgovornost države sicer podana, ni pa nastalo prikrajšanje v obliki neizplačanih obresti do pravnomočnosti delne odločbe o denacionalizaciji, saj vzrok za neizplačilo ni dolgo trajanje postopka, ampak zakonska ureditev, ki ne nudi podlage za izplačilo obresti.
4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagajo tožniki. Postavljajo naslednja vprašanja: Ali lahko organi Republike Slovenije (Upravna enota Gornja Radgona, drugostopenjska ministrstva, Upravno sodišče Republike Slovenije in Vrhovno sodišče Republike Slovenije) vodijo denacionalizacijski postopek petindvajset let in šest mesecev, ne da pri tem neenako obravnavajo denacionalizacijskega upravičenca oziroma vlagatelja zaradi dolgega trajanja postopka v primerjavi z upravičenci, kjer je bil denacionalizacijski postopek zaključen pred 1. 6. 2016? Ali je dolgo in neobičajno trajanje denacionalizacijskega postopka - in concreto petindvajset let in sedem mesecev - tisti anormalni in posebni škodni dogodek, iz katerega ima denacionalizacijski upravičenec oziroma vlagatelj pravico do odškodnine zaradi neenakega obravnavanja v primerjavi z ostalimi upravičenci, kjer je bila odločba o denacionalizaciji pravnomočna pred 1. 6. 2016? Ali se lahko merila za izplačilo odškodnine iz naslova denacionalizacije uporabljajo kot merila za samostojen škodni primer, saj pravna torija meni, da je petindvajsetletno trajanje denacionalizacijskega postopka samostojen škodni primer, ki se ne določa po Zakona o denacionalizaciji, ampak po splošnih predpisih?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, zlasti upoštevaje ugotovljeno dejstvo, da tožniki niso izčrpali predhodnih pospešitvenih sredstev, in pravno stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sirc proti Sloveniji, 2 niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367. c člen ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Delni sklep 44580/98 z dne 16. 5. 2002 v zadevi Sirc proti Sloveniji, tč. 2 b.