Appeal court partially allowed costs claim in domestic violence case, correcting lawyer fee calculation and awarding appeal fees.

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka (tč. III izreka sklepa) spremeni tako, da je dolžan nasprotni udeleženec v korist proračuna Republike Slovenije plačati še znesek 221,79 EUR (skupaj 1.589,46 EUR).

II. V preostalem delu se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti pritožbene stroške predlagateljice v znesku 119,46 EUR v korist proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0637 0421 877, sklic 00-800370072323, koda namena GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 723/2023, v roku 15 dni od dneva prejema tega sklepa.

[JEDRO]

Predlagateljičina mati je bila ob podoživljanju dogodkov pri zaslišanju vidno prizadeta. Ob pričanju je jokala, kar je očitno predstavljalo oviro za potek postopka. Pri tem je življenjsko logično, da je prizadeto podoživljala dogodke, v katerih je prišlo do nasilja nad njeno hčerko. V takšnih položajih je tudi starša mogoče šteti za (posredno) žrtev nasilja nad otrokom. Tudi zanj velja, da se je treba izogniti njegovi sekundarni viktimizaciji v sodnem postopku. Sodnica se je z namenom spoštljivega in uvidevnega obravnavanja priče pravilno odzvala, ko je odvetnico nasprotnega udeleženca pozvala, da naj navede vprašanja, za katera že ve, da jih bo postavila omenjeni priči (17. stran zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 15. 3. 2024). Ta vprašanja je nato sodnica na dostojen in uvideven način posredovala priči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 24. 4. 2023, s katerim mu je bila naložena prepoved približevanja predlagateljici na razdaljo, krajšo od 200 metrov kjerkoli, še zlasti pa približevanje kraju njenega stalnega prebivališča ter krajema njene zaposlitve, prepoved navezovanja stikov z njo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi po tretjih osebah ter objavljanje njenih osebnih podatkov, fotografij in osebnih zapisov, ki se nanašajo nanjo. V primeru kršitve omenjenih prepovedi je bila nasprotnemu udeležencu zagrožena kazen v višini 700,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je še odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v proračun Republike Slovenije v roku 15-tih dni povrniti predlagateljičine stroške ugovornega postopka v višini 1.367,67 EUR (tč. III izreka izpodbijanega sklepa) in mu še naložilo, da mora kriti strošek sodne takse za postopek.

2. Predlagateljica v pravočasni pritožbi izpodbija stroškovno odločitev iz izpodbijanega sklepa. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da nasprotnemu udeležencu naloži, da namesto 1367,67 EUR v korist proračuna Republike Slovenije plača 1.591,66 EUR. Razlika med obema zneskoma je posledica napačne uporabe določb Odvetniške tarife (OT).

3. Nasprotni udeleženec s pritožbo uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in ga v izpodbijanem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi ponavlja svojo trditev iz prvostopenjskega postopka, da je njegova zgodba s predlagateljico zaključena in da nima nobenega interesa imeti z njo kakršenkoli stik.

Tudi ukrep prepovedi približevanja za čas 12-tih mesecev je nesorazmeren in brez podlage v dejanskih okoliščinah zadeve. Po zadnjem osebnem srečanju in komunikaciji s prijateljico predlagateljice 27. 2. 2023 z njo ni želel ali poskušal vzpostaviti nobene komunikacije več. Smiselnost ureditve roka za vložitev predloga (6 mesecev od trenutka, ko žrtev navaja zadnji dogodek) je v tem, da se kot relevantno obdobje, ki je podlaga za izrek ukrepov po ZPND, upošteva navedeni rok šestih mesecev pred vložitvijo predloga, v obravnavanem primeru torej čas od 4. 10. 2022 do 4. 4. 2023.

Z vidika utemeljenosti in sorazmernosti ukrepa je zato nosilno obravnavanje zadnjega dogodka in ne dogodkov, ki so časovno oddaljeni. Navaja, da je mogoče pri prebiranju izpodbijanega sklepa dobiti občutek, da civilno sodišče skuša kaznovati nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Sodišče ni na enak način obravnavalo navedb in dokazov nasprotnega udeleženca, ki so izkazovala njuno toksično razmerje, fizično in verbalno nasilje na strani predlagateljice in pretirano ljubosumje. Sodišče prve stopnji jih ni dokazno ovrednotilo oziroma jih je ovrednotilo omejeno in pavšalno zavrnilo z zaključkom, da okoliščine na strani predlagateljice ne opravičujejo ravnanj, ki se jih očita nasprotnemu udeležencu.

Delovna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov in argumentaciji dejanskih ugotovitev je pomanjkljiva, zato mu je bila kršena pravica do kontradiktornega postopka in pravica do enakosti. Poudarja, da mora biti v skladu z načelom sorazmernosti v trenutku odločanja podana takšna raven psihičnega nasilja, ki utemeljuje poseg v njegove pravice. Meni, da sodišče ni imelo zadostne podlage za zaključek, da je predlagateljico potrebno zaščititi pred nasprotnim udeležencem. Sodišču prve stopnje očita neustrezno, nepravilno procesno vodstvo.

Tako sodnica ni dopuščala vprašanj pooblaščenki nasprotnega udeleženca, ki so se nanašala na odnose med predlagateljičinim očetom in nasprotnim udeležencem. O težavah, ki naj bi jih imela, sta predlagateljičina starša izpovedovala post festum in z očmi predlagateljice. Sodišče je izkazalo neustrezno in nepravilno procesno vodstvo tudi ob zaslišanju predlagateljičine mame. Sodnica je od pooblaščenke nasprotnega udeleženca med zaslišanjem odvzela besedo, pričo napotila iz razpravne dvorane in pooblaščenki naložilo, da sodišču pove, katera vprašanja želi priči postaviti.

Razlog zapisan na zapisniku, in sicer zaščita žrtve in ekonomičnost postopka, je povsem neutemeljen razlog za takšno postopanje sodišča. Uveljavlja tudi grajo postopka in argumentacijo sodišča v delu zavrnitve njegovega predloga za dodelitev roka v katerem bi se lahko opredelil do zaslišanja prič in udeleženke, ki so bili zaslišani na zadnjem naroku. Sodišče je tudi napačno odločilo o stroških postopka po uspehu namesto po prostem preudarku, kot je to določeno v zakonu.

4. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

Presoja pritožbe nasprotnega udeleženca.

6. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu ex parte (22d. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ZPND) 1 izreklo omenjene ukrepe, po tem, ko je predlagateljica verjetno izkazala resničnost njenih navedb, da sta bila z nasprotnim udeležencem zunajzakonska partnerja, da je nasprotni udeleženec nad njo izvajal psihično in fizično nasilje, da je fizično nasilje in grožnje do predlagateljice stopnjeval, da ji je prizadejal telesne poškodbe (prebita ustnica, odrgnine po vratu, modrica na levem stegnu), da ji je grozil, da bo na spletu objavil njene fotografije, na katerih je gola, da ji je grozil z nožem, da ji je grozil, da jo bo polil s kislino in jo iznakazil ter da bo ubil njo in sebe. Po ugovoru nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je predlagateljica dokazala, da so se povzeti dogodki (gre predvsem za dogodke, ki so se zgodili avgusta 2022 ter 25. 2. in 26. 2. 2023) zares zgodili. Zaključilo je, da je predlagateljica navedene dejanske okoliščine dokazala z lastno prepričljivo in prizadeto izpovedjo, ko je bila zaslišana, z izpovedjo zaslišanih prič, izpisi elektronskih sporočil ter predloženimi fotografijami. Prvostopenjsko sodišče je tudi ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kršil prepoved ukrepa približevanja predlagateljici, ki mu ga je izrekel preiskovalni sodnik, ko se je peljal po cesti mimo predlagateljičine hiše, za kar ni imel nikakršnega opravičljivega razloga.

7. Nasprotni udeleženec napačno razume določbo drugega odstavka 22b. člena ZPND, ki določa, da mora biti predlog žrtve družinskega nasilja za začetek sodnega postopka podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela družinsko nasilje, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, dostojanstvu ali drugih osebnostnih pravicah. To pomeni zgolj to, da od zadnjega dejanja nasilja oziroma nastanka omenjene škode do vložitve predloga žrtve nasilja ne sme poteči več kot šest mesecev, ne pa da se presojajo zgolj zatrjevana nasilna dejanja znotraj navedenih šestih mesecev. Za vrednotenje, opredelitev ter presojo verjetnosti družinskega nasilja so pomembna tudi predhodna ravnanja udeležencev. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno upoštevalo tudi dejanja nasprotnega udeleženca v letu 2022.

8. Pritožbeno sodišče ne dvomi v prepričljivo dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o resničnosti ugotovljenih dejstev. Nasprotni udeleženec je nad predlagateljico vršil groba dejanja fizičnega in psihičnega nasilja s fizično silo oziroma pretepanjem ter grožnjami, kar je pri njej povzročilo bolečine, strah, ponižanje, ogroženost in duševne stiske. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je predlagateljica iz razloga travmatiziranosti zaradi nasilja nasprotnega udeleženca vključila v psihoterapevtsko obravnavo. Tudi iz odločb preiskovalnega sodnika izhaja, da je bila oškodovanka v strahu za svoje življenje in telo oziroma zdravja zaradi preteklih nasilnih dejanj in groženj nasprotnega udeleženca.

9. Ob ugotovljeni intenzivnosti izvršenega fizičnega in psihičnega nasilja nad predlagateljico pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v utemeljenost in primernost izrečenega ukrepa. Pri tem je treba pritrditi nasprotnemu udeležencu, da namen ZPND ni v kaznovanju posameznika za njegova pretekla ravnanja, temveč v varstvu žrtve pred nasiljem oziroma v prenehanju in preprečitvi nasilnih dejanj in v odvrnitvi od nadaljnjega ogrožanja. Sodišče prve stopnje je z izrečenim ukrepom sledilo prav temu namenu zakona in cilju, ki je v zagotovitvi dolgoročne varnosti žrtev družinskega nasilja. Prav ta cilj je ob intenzivnih grožnjah nasprotnega udeleženca (celo s smrtjo) narekoval izrek ukrepa v trajanju 12 mesecev. Glede na navedeno izrečeni ukrep nikakor ni prekomeren. Narekuje ga potreba za zaščito oziroma varstvo predlagateljice kot žrtve družinskega nasilja. Navedeno varstvo je pomembna vrednota ustavnega pomena. Ob ugotovljeni intenzivnosti in vrsti nasilja, kot je bila ugotovljena v obravnavanem primeru, je izrečeni poseg v pravni položaj nasprotnega udeleženca upravičen oziroma sorazmeren.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o neenakopravni obravnavi udeleženca v sodnem dokaznem postopku. Ob ugotovljenem družinskem nasilju nasprotnega udeleženca je treba pritrditi sodišču prve stopnje, da ni bilo nikakršne potrebe po širjenju dokaznega postopka v smeri ugotavljanja odnosa med nasprotnim udeležencem in starši predlagateljice, prav tako pa tudi ne v smeri ugotavljanja predlagateljičinih, po mnenju nasprotnega udeleženca neprimernih, dejanj, ki pa niso predstavljala nasilja.

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da mu je bila odvzeta možnost neposrednega zaslišanja predlagateljičine matere. V razlogih izpodbijanega sklepa (tč. 28 obrazložitve) je navedeno, zakaj je sodišče prekinilo zasliševanje omenjene priče ter jo napotilo iz razpravne dvorane. Predlagateljičina mati je bila ob podoživljanju dogodkov pri zaslišanju vidno prizadeta. Ob pričanju je jokala, kar je očitno predstavljalo oviro za potek postopka. Pri tem je življenjsko logično, da je prizadeto podoživljala dogodke, v katerih je prišlo do nasilja nad njeno hčerko. V takšnih položajih je tudi starša mogoče šteti za (posredno) žrtev nasilja nad otrokom. Tudi zanj velja, da se je treba izogniti njegovi sekundarni viktimizaciji v sodnem postopku. Sodnica se je z namenom spoštljivega in uvidevnega obravnavanja priče pravilno odzvala, ko je odvetnico nasprotnega udeleženca pozvala, da naj navede vprašanja, za katera že ve, da jih bo postavila omenjeni priči (17. stran zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 15. 3. 2024). Ta vprašanja je nato sodnica na dostojen in uvideven način posredovala priči. Nasprotni udeleženec v pritožbi ne navaja, da je sodnica zavrnila postavitev katerega od vprašanj njegove odvetnice. Iz zapisnika iz omenjenega naroka za glavno obravnavo pa izhaja, da je odvetnica nasprotnega udeleženca priči tudi sama postavljala vprašanja. Udeleženec torej ni bil v ničemer omenjen pri izvajanju svojih postopkovnih pravic.

12. Glede na navedeno je pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

Presoja predlagateljičine pritožbe

13. Predlagateljica s pritožbo utemeljeno uveljavlja napačno odmero stroškov za njeni pripravljalni vlogi, ki jih je prvostopenjsko sodišče odmerilo po tretji alineji 5. točke tarifne številke 27 OT, namesto da bi jih odmerilo za prvo pripravljalno vlogo po prvi alineji 5. točke tarifne številke 27 OT v višini 400 odvetniških točkin za drugo pripravljalno vlogo po drugi alineji 5. točke tarifne številke 27 OT v višini 300 točk. Skupaj je torej prvostopenjsko sodišče stroške odmerilo za 300 točk premalo, kar vpliva tudi na višino odmerjenih materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT (skupaj 31,4 tč.). Skupaj je torej predlagateljica upravičena do 2.771,4 odvetniških točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) predstavlja znesek 1.302,84 EUR, povečanega za 22 % DDV pa znesek 1.589,46 EUR. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo predlagateljičini pritožbi 2 in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nasprotni udeleženec dolžan v proračun Republike Slovenije plačati še 221,79 EUR (skupaj 1.589,46 EUR) (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Nasprotni udeleženec neutemeljeno izpodbija tudi stroškovno odločitev, in sicer zgolj zato, ker naj bi v nasprotju z določilom 8. odstavka 22.a člena, ki določa, da sodišče v postopkih po ZPND o stroških odloča po prostem preudarku, upoštevalo načelo uspeha. Nasprotni udeleženec izhaja iz napačnega stališča, da je glede na omenjeno določbo ZPND uporaba načela uspeha pri odločanju o stroških postopka izključena. Odločanje o stroških postopka po prostem preudarku vključuje vse okoliščine primera, vključno z uspehom strank v postopku. V obravnavani zadevi je predlagateljica utemeljeno predlagala sodišču, da se ji zagotovi dolgoročna varnost kot žrtvi družinskega nasilja. Vzrok za začetek in tek tega postopka je bil v nasilnem ravnanju nasprotnega udeleženca, zato je prav, da krije njene stroške, ki so ji s postopkom nastali.

15. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato je neutemeljen tudi njegov stroškovni zahtevek. Njegova zavrnitev je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe. Predlagateljica s pritožbo zgolj v neznatnem delu ni uspela, zato ji je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške vložitve pritožbe, ne pa tudi stroške odgovora na njegovo pritožbo, v katerem v bistvenem ponavlja zaključke prvostopenjskega sodišča. Teh stroškov zato ni mogoče šteti za potrebne stroške postopka. Pritožbeno sodišče je predlagateljici priznalo nagrado za sestavo pritožbe (160 točk - druga alineja tč. 7 tar. št. 27 OT) in materialne stroške (skupaj 163,2 točk) in DDV (22%). Ni ji pa priznalo nagrade za poročilo udeleženki, ki je že vključena v nagrado za predlog. Nasprotni udeleženec je tako dolžan predlagateljici povrniti 119,46 EUR stroškov pritožbe, ki jih je dolžan v skladu s 3. odstavkom 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.

1 Uradni list RS, št. 16/2008, 68/2016.

2 Predlagateljica je v pritožbi predlagala, da se ji priznajo stroški v skupnem znesku 1.591,66 EUR.