Appeal allowed; inheritance exists despite bankruptcy proceedings as estate comprises assets at death.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Pokojnikova zapuščina skladno s 132. členom ZD preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti, zato zapuščino tvori premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo zapuščinski postopek po pokojnem A. A. , rojenem ..., umrlem ... .

2. Zoper sklep se pritožuje B. B. po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zapuščinski postopek po pokojnem A. A. bodisi nadaljuje bodisi ga prekine do pravnomočnega zaključka stečajnega postopka St .../2016 oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Nasprotuje zaključku, da v zapuščini ni premoženja, ki bi lahko bilo predmet dedovanja po pokojnem. V sklepu VSL I Cp 1996/2020, na katerega se je sodišče v izpodbijanem sklepu sklicevalo, je zavzeto stališče, da pride do prekinitve zapuščinskega postopka in napotitve strank na pravdo le, če spor o tem, ali kakšno premoženje sodi v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru spora med tretjimi osebami, ki niso dediči, čeprav v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Tudi sicer je iz sklepa z dne 4. 4. 2022 razbrati, da zapuščinsko sodišče na naroku 21. 10. 2019 ni pravilno ugotovilo celotnega obsega zapuščine, saj v obseg zapuščine poleg zapustnikovih nepremičnin sodi tudi drugo premoženje. Na naroku 21. 10. 2019 je namreč pooblaščenec dedinje C. C. navajal, da v zapuščino sodijo še vrednejše premičnine, ki se nahajajo v stanovanjski hiši na naslovu ... (oprema za izvajanje gostinstva) in predlagal njihov popis. K predlogu se je pridružil tudi ločitveni upnik, sodišče pa o njem še ni odločilo. Dejansko stanje je nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno, zaključek, da zapuščine ni, pa je nepravilen in najmanj preuranjen. Da je zaključek nepravilen, kaže navedba prvostopnega sodišča, da bo, če bo po poplačilu upnikov ostalo še kakšno premoženje, le to predmet dedovanja in da bo še vedno lahko izdan sklep o dedovanju. Zato bi bila pravilnejša prekinitev zapuščinskega postopka do pravnomočne odločitve v stečajnem postopku. Odločitev je tudi v nasprotju s sklepom VSC I Cp 210/2022 z dne 8. 6. 2022, kjer je zavzeto stališče o možnem vzporednem teku zapuščinskega postopka in postopka stečaja zapuščine. Sodišče je prezrlo, da je med dediči sporen tudi obstoj dedne pravice B. B., saj naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti, zato bi lahko dedinjo C. C. napotilo, da vloži tožbo, da med pokojnim in dedinjo B. B. zunajzakonska skupnost ni obstajala. Sklicujoč se na sklepa VSL Cst 292/2020 in Cst 236/2016 navaja, da je dedovanje podlaga za vstop dedičev v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti, in če se ne razreši spor, kdo dediči dejansko so, je nemogoče, da bi lahko dediči kot stranka sodelovali v postopku stečaja zapuščine.

3. C. C., D. D. in E. E. so v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotovali pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemali za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S pritožbeno preizkušanim sklepom je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da ne obstoji nobeno premoženje, ki bi lahko bilo predmet dedovanja po pokojnem A. A., ustavilo zapuščinski postopek.

6. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je obstoj zapuščine (zapustnikovega premoženja) predpostavka zapuščinskega postopka in da zapuščinsko sodišče v primeru, da se ugotovi, da zapuščine ni, zapuščinski postopek ustavi. V 162. členu ZD je namreč določeno, da sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Podatki o obsegu zapuščine so tudi sestavni del sklepa o dedovanju (drugi odstavek 214. člena ZD).

7. Vendar pa je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da v konkretnem primeru zapuščina po pokojnem A. A. ne obstoji. Pokojnikova zapuščina skladno s 132. členom ZD preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti, zato zapuščino tvori premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. V obravnavanem primeru pa je zapustnik ob svoji smrti imel premoženje, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je bil lastnik nepremičnine v k.o. ..., da je imel v lasti solastni delež dveh nepremičnin v k.o. ... in stanovanje na otoku Pagu.

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazlaga, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St .../2016 z dne 9. 5. 2017 začet postopek osebnega stečaja zoper A. A., ki se je z njegovo smrtjo nadaljeval kot postopek stečaja zapuščine, zaradi česar je zapustnikovo premoženje že vsebovano v stečajni masi. Vendar pritožbeno sodišče izpostavlja, da dejstvo, da je vse zapustnikovo premoženje že vsebovano v stečajni masi, ne pomeni, da zapuščine po zapustniku ni, ampak pomeni zgolj to, da dediči s tem premoženjem ne morejo prosto razpolagati.

Postopek stečaja zapuščine se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih. 1 Kot je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, stečajni dolžnik (zapustnik) zaradi postopka osebnega stečaja ni imel razpolagalnega upravičenja s premoženjem, ki je spadalo v stečajno maso. 2 Z nastankom pravnega dejstva (smrti zapustnika) na dediče kot univerzalne pravne naslednike preidejo samo tiste zapustnikove premoženjske pravice, ki jih je zapustnik imel ob svoji smrti.

Iz tega razloga tudi dediči s tem premoženjem do konca postopka stečaja zapuščine ne morejo razpolagati, saj je pravico razpolaganja nad zapustnikovim premoženjem (zapuščino) pridobil stečajni upravitelj, in sicer za račun in v imenu vseh upnikov, ki so stranke postopka stečaja zapuščine. 3 Slednje bo sodišče v tem zapuščinskem postopku, v okviru katerega bo potrebno ugotoviti dediče (pri čemer je med njimi doslej obstajal spor o dedni pravici B. B.) in velikost njihovih dednih deležev, moralo upoštevati pri ugotavljanju predmeta zapuščine, to je, da v zapuščino zapustnika, zaradi uvedenega postopka stečaja zapuščine, spada pravica do morebitnega ostanka stečajne mase v postopku osebnega stečaja nad zapustnikom po poplačilu vseh terjatev upnikov. 4

8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče zaradi podanega vsebinsko uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je ustavilo zapuščinski postopek, ker je zmotno presodilo, da zapuščina po pokojnem A. A. ne obstoji, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP in 163. člen ZD).

1 Primerjaj 415. člen ZFPPIPP.

2 Primerjaj 1. točko prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.

3 Primerjaj Mateja Levstek: Postopek osebnega stečaja v primeru smrti dolžnika z vidika insolvenčnega prava, Pravosodni bilten, številka 2, 2021, str. 141-146.

4 Primerjaj Nina Plavšak: Ali se osebni stečaj v primeru smrti dolžnika nadaljuje kot stečaj zapuščine, Zbornik Dnevi insolvenčnega prava, 2020, str. 47-51.