Appeal dismissed; expert opinion in pre-trial phase is not evidence, so doubts are reserved for trial.

Pritožba predlagateljice se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker gre le za predpravdno pridobitev izvedeniškega mnenja, se v kakšnem nepravdnem postopku izvedeniško mnenje le pridobiva, v primeru nestrinjanja udeležencev z njim, pa se to dokazno ne ocenjuje. Dokazna presoja izvedeniškega mnenja (v skladu s pravili 254. člena ZPP) in v zvezi s tem obravnava pripomb udeležencev o pomanjkljivostih ter o morebitnem utemlejenem dvomu v pravilnost le-tega, je pridržana morebitnemu kasnejšemu pravdnemu postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo predlagateljice z dne 20. 8. 2024 za postavitev novega izvedenca iz tujine in odločilo, da se samostojni dokazni postopek z izvedencem ustavi.

2. Predlagateljica je v pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP - 1) in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo.

V pritožbi je navajala, da je samostojni dokazni postopek z izvedencem na podlagi 268.a člena ZPP namenjen temu, da se še pred pravdo raziščejo sporna vprašanja in s tem izogne pravni spor. Postopek je podnormiran, vendar pa mora sodišče v njem upoštevati tretji odstavek 254. člena ZPP, ki določa, da če nastane dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvoma pa se ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, se zahteva mnenje drugega izvedenca. Tega pa se po stališču sodne prakse imenuje tudi takrat, ko je izvedeniško mnenje opravil izvedenec v celoti, a se pojavi indic, da v dokazni temi obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Kljub temu, da ta postopek ni kontradiktoren postopek v smislu pravdnega postopka, si mora sodišče prizadevati, da se stranki izogneta sporu, to pa tudi na način, da odredi izdelavo dodatnega pisnega izvedeniškega mnenja. Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo, da predlagateljica ne zaupa v strokovnost in nepristranskost slovenskih izvedencev. Njeno nezaupanje v pridobljeno izvedeniško mnenje temelji na njegovih dejanskih pomanjkljivostih. Predmetni postopek z izvedencem sicer ni namenjen le preprečitvi sodnega spora, ampak tudi, da predlagateljica prejme odgovore, na podlagi katerih se bo lahko lažje odločila za morebitni ponovni operacijski poseg. Zato predlagateljica ne vidi ovire, da se ne bi že v tem postopku imenoval nov izvedenec, kar pa bi bilo v skladu s pravdnima načeloma hitrosti in ekonomičnosti postopka. Ker dvoma v strokovno pravilnost že pridobljenega izvedeniškega mnenja, ki so ga vzpostavile predlagateljičine trditve, ni mogoče odpraviti drugače kot s postavitvijo novega izvedenca, predlagateljica predlaga, da se ta postavi v okviru obstoječega samostojnega postopka.

3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo navajal, da so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje glede predlagateljičinih pripomb in predloga za postavitev novega izvedenca. Predlog predlagateljice je v nasprotju z namenom tega postopka tudi iz razloga ekonomičnosti in stroškovne pravičnosti do nasprotnega udeleženca. Razlaga tretjega odstavka 268.a člena ZPP predlagateljice je preširoka. Zato je predlagal zavrnitev pritožbe predlagateljice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v točki 6 obrazložitve pravilno predstavilo namen dokaznega postopka s postavitvijo izvedenca po 268.a členu ZPP in siceršnjo skopost njegove zakonske procesne ureditve. Sodišče druge stopnje temu razlogovanju dodaja, da glede uporabe procesnih pravil tovrstnega samostojnega dokaznega postopka z izvedenci drugi odstavek 268.a člena ZPP določa, da se glede vprašanj, ki v tem členu niso urejena, smiselno uporabljajo pravila za zavarovanje dokazov (določbe 265 do 268. člena ZPP in določba 167. člena ZPP). Tretji odstavek 268. a člena ZPP pa določa, da sodišče lahko v pravdnem postopku le pod pogoji iz 254. člena tega zakona postavi istega ali novega izvedenca, če je bil dokaz z izvedencem izveden skladno s tem členom. Namen dokaznega postopka iz 268.a člena ZPP, kot ga je tudi zasledoval zakonodajalec 1 in kot ga razlagata pravna teorija 2 in sodna praksa 3 , je že pred pravdo pridobiti izvedeniško mnenje, ki ga je mogoče v kasnejši pravdi uporabiti kot pravi dokaz, vse to pa predvsem z namenom, da lahko ugotovitve izvedeniškega mnenja služijo izognitvi pravnemu sporu. Ker gre le za predpravdno pridobitev izvedeniškega mnenja, se v kakšnem nepravdnem postopku izvedeniško mnenje le pridobiva (na podlagi pripomb udeležencem se lahko naloži tudi dopolnitev izvedeniškega mnenja), v primeru nestrinjanja udeležencev z njim pa se to dokazno ne ocenjuje. Dokazna presoja izvedeniškega mnenja (v skladu s pravili 254. člena ZPP) in v zvezi s tem obravnava pripomb udeležencev o pomanjkljivostih ter o morebitnem utemeljenem dvomu v pravilnost le-tega, je pridržana morebitnemu kasnejšemu pravdnemu postopku (tretji odstavek 268.a člena ZPP v zvezi z drugim in prvim odstavkom 254. člena ZPP). Določila 254. člena ZPP se namreč v navedenem nepravdnem postopku (glede na tretji odstavek 268. a člena ZPP) ne uporabljajo.

6. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po ugoditvi predlogu predlagateljice za izvedbo samostojnega dokaznega postopka z izvedencem s področja oftalmologije in pridobitvi pisnega izvedeniškega mnenja določene izvedenke oftalmološke stroke ter njegovih treh dopolnitev, ob predlagateljičinem nestrinjanju s tretjo dopolnitvijo izvedeniškega mnenja in podajo zahteve za postavitev novega izvedenca iz tujine, ki bi podal izvedeniško mnenje o isti dokazni temi, takšno zahtevo predlagateljice zavrnilo in odločilo o ustavitvi tega postopka, ravnalo v skladu z določilom 286.a člena ZPP. Pritožničino pritožbeno drugačno pravno razlogovanje se tako izkaže kot nepravilno, pritožbeni očitki o zmotnem ravnanju sodišča prve stopnje pa kot neutemeljeni.

7. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP - 1), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP - 1).

8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP - 1).

1 Poročevalec DZ EVA 2013 - 2030 - 0093 z dne 5. 12. 2016, stran 174 in 175.

2 Galič Aleš, Ugotavljanje dejanskega stanja na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku, Podjetje in delo, št. 6-7/2017, Galič Aleš, Uvodna pojasnila k spremembam Zakona o pravdnem postopku, šesta dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2017, stran 36 in 37.

3 Sklepa VSL III Cp 2056/2024 in III Cp 1182/2024.