Court dismisses appeal regarding criminal costs for service of process, ruling unregistered residence irrelevant.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celju dismissed the defendant's appeal against a first-instance order for 856.31 EUR in criminal costs incurred for serving court documents. The defendant argued that the court erred in fact-finding and procedure, claiming no direct evidence of who, where, and why documents were served, while noting she had not registered a residence in Slovenia. The court rejected these arguments, finding the lack of registered residence irrelevant to the costs and confirming the first-instance reasoning regarding the necessity of using detectives for service was sound and free of procedural violations.
Legislator headnote
AI generatedZKP 371. člen 11. odst. 1; ZKP 402. člen 5. odst. 1: The failure of a defendant to register a permanent or temporary residence in Slovenia is not a relevant factor for determining criminal costs arising from the service of judicial documents.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Zato dejstvo, da obdolženka v Republiki Sloveniji ni prijavila stalnega ali začasnega prebivališča, za ugotovitev o krivdno povzročenih stroških v zvezi z vročanjem sodnih pisanj, ni relevantno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah obdolženi A. A. naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške v skupnem znesku 856,31 EUR.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožila obdolženka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje soglaša s prvostopenjskimi razlogi v 2. točki izpodbijanega sklepa, kjer so podrobno navedene vročitve vabil in drugih sodnih pisanj, ki jih obdolženi A. A. ni bilo mogoče vročiti drugače, kot po pooblaščenih vročevalcih. V zvezi s tem pa so nastali stroški v skupni višini 856,31 EUR, glede katerih ni dvoma, da jih je obdolženka povzročila po svoji krivdi zaradi nesprejemanja sodnih pisanj, poslanih po pošti. Vsega tega obdolženka v vloženi pritožbi ne problematizira. Iz sicer obsežne, vendar dokaj nerazumljive vsebine pritožbe, dejansko ni mogoče razbrati kaj več kot to, zoper katero sodno odločbo je pritožba vložena, navedbe pritožnice, ki sama sebe imenuje pravna oseba, da v obravnavanem času ni imela registriranega prebivališča (v zasebni korporaciji) Republiki Sloveniji ter, da ″iz obrazložitve ni nobenega neposrednega dokaza kdo, kaj, kje, komu, zakaj, s kakšnim namenom, pri komu, za koga … je bila listina vročena″.
5. Res je, da se je obsojenka med postopkom leta 2017 odjavila iz naslova stalnega prebivališča T., vendar je v Sloveniji, sicer neprijavljeno, še vedno prebivala, kar izhaja iz vseh poročil vročevalcev. Zato dejstvo, da obdolženka v Republiki Sloveniji ni prijavila stalnega ali začasnega prebivališča, za ugotovitev o krivdno povzročenih stroških v zvezi z vročanjem sodnih pisanj, ni relevantno.
6. V nasprotju z navedbami pritožnice, pa ni nobenega dvoma, da je že v omenjeni 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem jasno navedeno, zakaj je bilo potrebno sodna pisanja vročati po detektivih ter kdo, kjer in kdaj je obdolženki pisanje vročil. Zato razlogi izpodbijanega sklepa v smeri navedenih pritožbenih očitkov niso pomanjkljivi, s tem pa tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na kar obdolženka očitno meri.
7. Sodišče druge stopnje pa je izpodbijani sklep preizkusilo tudi po uradni dolžnosti, v skladu s petim odstavkom 402. člena ZKP. Pri tem ni zaznalo nobenih nepravilnosti, zaradi česar je pritožbo obdolženke zavrnilo kot neutemeljeno.