Administrative court dismisses suit against building permit for industrial composting plant, upholding public interest and statutory definitions.

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožnik v upravnem postopku ni nastopal kot stranski udeleženec, temveč kot pooblaščenec drugih stranskih udeležencev, vendar mu je pritožbeni organ priznal lastnost stranskega udeleženca, ko je vsebinsko odločal o njegovi pritožbi, zato je tudi njegova tožba dopustna.

Določba, ki zahteva dokaz pravice graditi, je namenjena zaščiti javnega interesa, ne interesov lastnikov sosednjih nepremičnin. Gradbeno dovoljenje je izdano za industrijsko stavbo - kompostarno, sestavljeno iz montažne hale s tehnološko opremo za predelavo bioloških odpadkov. Tožniki napačno zatrjujejo, da kompostiranje ne sodi v pojem predelave bioloških odpadkov, saj Uredba o odpadkih to izrecno določa. Tožniki grajajo sklep o lokacijski preveritvi, ker ni bil izdan na pobudo investitorja, temveč lastnika zemljišč, vendar sodišče pojasnjuje, da je lokacijska preveritev instrument prostorskega načrtovanja, ki ga sprejme občina, ki ni vezana na posameznega investitorja.

Tožniki v zvezi z elaboratom zmotno menijo, da je elaborat lokacijske preveritve nazakonit zaradi odmikov, saj elaborat ni predpis in ni materialna podlaga za odločanje. Glede očitka tožnikov, da gradbeno dovoljenje ne vsebuje podatka o količini izhodne snovi, sodišče pojasnjuje, da je to vprašanje okoljevarstvenega dovoljenja, ne gradbenega dovoljenja. Glede manjkajočioh ekonomskih izračunov o upravičenosti naložbe, pa sodišče pojasnjuje, da to ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Glede poteka upravnega postopka

1. Upravna enota Ruše (upravni organ) je družbi A., d. o. o. (v nadaljevanju investitorka ali prizadeta stranka) izdala gradbeno dovoljenje št. 351-99/2020-166 z dne 12. 3. 2021.

2. Iz I. točke izreka izhaja, da se investitorju dovoljuje postavitev pilotne naprave za predelavo bioloških odpadkov S. z izgradnjo razpoložljivih objektov za delovanje pilotne naprave na nepremičninah s parcelama 134/1 in 136/4, obe katastrska občina ..., 1 vključno z gradnjo vodovodnega priključka po zemljiščih s parcelami 136/4, 142/3, 396/16 in 396/14 ter dostopom do naprave preko zemljišč s parcelami 136/4, 142/3, 396/16 in 134/1. Določeno je, da se mora gradnja vršiti tako, kot je navedeno v Dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja št. 13-01-2019, junij 2019, z nadaljnjimi dopolnitvami, izdelani po družbi B., d. o. o. (v nadaljevanju DGD).

3. Kot vrsta in zahtevnost gradnje ter klasifikacija objektov je navedena novogradnja, in sicer manj zahteven objekt z oznako 12510 - industrijske stavbe (kompostarna). Montažna hala (kompostarna) je predvidena kot prefabricirana montažna hala - šotor, sestavljena iz kovinske konstrukcije, obdana z PVC prekrivalom - cerado. Gre za pritlični objekt, namenjen za postavitev tehnološke opreme razvojno raziskovalne naprave za preizkušanje procesov s poskusnim obratovanjem na razvojni ravni TRL7. Objekt (kompostarna) se bo v sklopu izvajanja evropskega projekta z nazivom U. začasno uporabljal za obdobje največ treh let. Naprava bo sestavljena iz dveh procesnih sklopov predelave po postopku R3 - suha fermentacija in kompostiranje, ki ju dopolnjujejo naslednji elementi (pripadajoči objekti): energetska enota - piroliza lesnih sekancev - z zalogovnikom sekancev, kontejnerjem za bio-oglje, šotor, pod katerim bo celotna enota predelave bioloških odpadkov in odsesavanjem zraka na kemični filter, plinohram, podzemni zbiralnik tehnoloških in komunalnih vod, zbiralnik meteornih vod, olje in peskolov, asfaltiran plato, ograja in infrastruktura.

4. V gradbenem dovoljenju sta kot nepremičnini, na kateri bo zgrajena nameravana gradnja, navedeni parceli 134/1 in 136/4. Nepremičnine, preko katerih potekajo priključki na gospodarsko javno infrastrukturo (oskrba s pitno vodo, dostop), so parcele 136/4, 142/3, 396/16, 134/1 in 396/14.

5. V I. točki izreka so določeni tudi odmiki območja ureditve od sosednjih zemljišč, in sicer od parcele 129 4,00 m oziroma 6,99 m, od parcele 142/3 36,25 m oziroma 37,58 m, od parcele 161 45,22 m. Nadalje so našteta mnenja in soglasja.

6. II. točka izreka gradbenega dovoljenja določa, da sta zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja in DGD sestavni del gradbenega dovoljenja.

7. III. in IV. točka izreka gradbenega dovoljenja določata, da je investitorka po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja dolžna prijaviti pričetek gradnje, ki jo je treba izvajati skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitorka ne vloži popolne prijave začetka gradnje v petih letih od njegove pravnomočnosti.

8. Iz obrazložitve gradbenega dovoljenja izhaja, da je investitorka 15. 6. 2020 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo pilotne naprave za predelavo bioloških odpadkov S. z izgradnjo razpoložljivih objektov za delovanje pilotne naprave na parcelah 134/1 in 136/4, ki jo je na zahtevo upravnega organa še večkrat dopolnila, med drugim z dopolnitvijo DGD in predložitvijo dokazil glede pravice graditi. Ta za parceli 136/4 in 134/1 temelji na pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice za čas do 1. 9. 2024, sklenjeni med družbo T., d. o. o. in investitorko. Pravica dostopa preko nepremičnin parcele 142/3, 134/1 in 136/4 in gradnje vodovodnega omrežja preko nepremičnin parcele 396/14, 142/3, 134/1 in 136/4 izhaja iz pogodb o služnosti.

9. Iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja izhaja, da je upravni organ na podlagi 36. in 37. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) v zvezi s 44. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) presodil, da je zaradi namena uporabe objekta v postopek potrebno povabiti lastnike parcel 158, 159, 150/2, 150/3, 147/3, 147/1, 147/4, 147/6, 129, 136/6, 136/7, 137/3, 137/4, 137/2, 137/2, 134/2, 133/4, 133/3 in 133/2. Na podlagi vabila je udeležbo pravočasno priglasilo več stranskih udeležencev, med drugimi A. A. in B. B., ki sta za zastopanje pooblastila C.

C. Stranski udeleženci so v svojih dopisih z dne 19. 10. 2020 in dne 22. 10. 2020 navajali pripombe v zvezi z namenom predvidenega objekta in predvideno dejavnostjo, v zvezi z dimenzijami predvidenega objekta in območja, na katerem je predvidena gradnja, v zvezi s skladnostjo s prostorskim aktom, v zvezi s pravico graditi in v zvezi z medsebojno neusklajenostjo predložene dokumentacije. Upravni organ izpostavlja pripombe, da objekt stoji na parceli 142/3, za katerega investitorka nima pridobljene stavbne pravice in da za to zemljišče ni pridobljenega okoljevarstvenega dovoljenja oziroma mnenja; da gre za projekt drugega investitorja in se skuša s projektom U. prikriti drug podoben projekt in z dejavnostjo nadaljevati tudi po letu 2024; da je rob navedenega prefabriciranega montažnega objekta oddaljen zgolj 151 m od prve bližnje hiše; da se elaborat podjetja B., d. o. o. izloči, nova dokumentacija pa naj obsega samo projekt U., investitor pa se mora zavezati, da po projektu treh let popolnoma odstrani vse zgrajene objekte pilotnega projekta U. in preneha z vsako tovrstno in podobno dejavnostjo; da so med Načrtom ravnanja z odpadki družbe C., d. o. o. in Tehničnim poročilom družbe B., d. o. o. razlike glede opredelitve in velikosti območja, na katerem se bo opravljala dejavnost; da ni niti v Načrtu ravnanja z odpadki niti v Tehničnem poročilu govora o predelavi lesne biomase;

če gre za pilotno napravo, zakaj je v projektu bioplinarna z vso infrastrukturo ter zakaj se v projektu navaja 25 let, pilotna naprava pa naj bi bila začasnega značaja (3 leta); da je zaradi 24 urnega obratovanja vse dni v letu prisotno tveganje zdravja (smrad, hrup, nalezljive bolezni); da je vir hrupa prisoten tudi ponoči (hrup povzroča kronično utrujenost, resne bolezni itd.). Vse navedene pripombe je upravni organ posredoval investitorki, ki je nanje odgovorila, upravni organ pa je odgovore posredoval stranskim udeležencem s pozivom, da v zvezi z morebitnim vztrajanjem pri svojih pripombah predložijo strokovno utemeljene dokaze.

10. Upravni organ navaja, da je stranskim udeležencem pojasnil, da se bo gradnja objekta vršila na parcelah 134/1 in 136/4, istočasno se bo gradil še vodovodni priključek po parcelah 136/4, 142/3, 396/16 in 396/14. Predmet izdaje gradbenega dovoljenje je kompostarna, ki se bo v sklopu izvajanja evropskega projekta z nazivom U. začasno uporabljala za obdobje največ treh let. Naprava bo sestavljena iz dveh procesnih sklopov predelave po postopku R3, in sicer suha fermentacija in kompostiranje. Upravni organ je prav tako pojasnil, da bo skladiščenje surovin v kesonih v zaprtem šotoru z odsesovalnim sistemom na kemični filter, da bodo končni produkti predhodno skladiščeni v prostorih znotraj šotora. V odgovorih upravnega organa so večkrat navedene dimenzije predvidenega objekta - kompostarne, vključno s pripadajočimi objekti. Nadalje so bili stranski udeleženci večkrat seznanjeni, da je proizvodnja komposta v celoti namenjena pripravi zemljine za sanacijo in rekultivacijo degradiranih površin v EUP DR-1 skladno z Odlokom o prostorskem načrtu občine Selnica ob Dravi (v nadaljevanju OPN Selnica ob Dravi) in da je Občina Selnica ob Dravi k predvidenemu posegu podala mnenje o skladnosti s prostorskim aktom št. 351-99/2020 z dne 19. 6. 2020, vključno z dopisom št. 351-99/2020-6 z dne 11. 9. 2020. Iz slednjega dopisa izhaja, da je postavitev pilotne naprave za predelavo bioloških odpadkov z uporabo končnega produkta - urbane zemljine kot materiala za izvajanje sanacije območja EUP DR-1 v kmetijsko zemljišče skladna z določili veljavnega občinskega prostorskega akta oziroma potrjenega elaborata lokacijske preveritve, s katerim je občina skladno s 129. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 111. člena OPN Selnica ob Dravi. Občina je v teh dokumentih navedla, da je poseg skladen ob pridobitvi vseh potrebnih mnenj oziroma soglasij, strokovne ocene, da vplivi emisij ne bodo preseženi ter ob izvedbi t. i. predhodnega postopka, s katerim bo ugotovljeno, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

11. Upravni organ navaja, da je stranskim udeležencem pojasnil tudi, da OPN Selnica ob Dravi in lokacijska preveritev obravnavata in predvidevata postavitev tudi drugih objektov (gradnja stavbe za skladiščenje in predelavo lesa in lesne biomase na parceli 142/3 in bioplinarna, kompostarna ter predelava na parcelah 136/4 in 134/1), vendar upravni organ izpostavlja, da je predmet izdaje tega gradbenega dovoljenja le kompostarna, ki bo locirana na parcelah 136/4 in 134/1. Istočasno se bo gradil še vodovodni priključek po parcelah 136/4, 142/3, 396/16 in 396/14. Iz zahtevka investitorke torej ne izhaja, da bi ta zahtevala izdajo gradbenega dovoljenja za objekt kompostarne tudi na parceli 142/3 in to ni razvidno niti iz prilog, ki so sestavni del predložene DGD.

12. Stranskim udeležencem je bilo pojasnjeno, da je Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) v upravni zadevi izvedbe predhodnega postopka za nameravani poseg Pilotna naprava na zemljiščih s parcelama 134/1 in 136/1 ugotovila, da niti bruto tlorisna površina nameravanega posega niti njegova podzemna globina niti površina gradbišča nameravanega posega in niti njegova teoretična 24-urna zmogljivost predelave odpadkov ter niti 24-urna količina izhodne snovi iz nameravanega posega ne dosegajo pragov, določenih v točkah G.II.1.1. in E.I5.3 Priloge 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, zato izvedba predhodnega postopka za nameravani poseg in posledično pridobitev okoljevarstvenega soglasja ni potrebna.

13. Glede pripomb o hrupu se upravni organ sklicuje na Strokovno oceno skladnosti obratovanja vira hrupa družbe D., d. o. o. Kot to določa sedmi odstavek 16. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1), je strokovna ocena sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je gradbeno dovoljenje zahtevano v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Iz predložene strokovne ocene, izdelane na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, izhaja, da dejavnost naprave za predelavo bioloških odpadkov in s tem posledično povezano obratovanje tehnoloških naprav kot novemu viru hrupa na obravnavanem območju glede na izdelan modelni račun ne bodo povzročale čezmerne obremenitve s hrupom. Mejne vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene ne za dnevni ne za večerni ne za nočni čas. Prav tako strokovna ocena navaja, da izračunane vrednosti kazalcev hrupa ne bodo poslabšale kakovost bivalnega okolja v bližini. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v tretjem odstavku 15. člena določa, da če je vir hrupa naprava za obdelavo odpadkov, za katero mora njen upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z ZVO-1, ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje, če obratovanje vira hrupa izpolnjuje tudi zahteve iz te uredbe.

14. Glede potrebnosti pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja se upravni organ sklicuje na 82. člen ZVO-1 in navaja, da pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, mora ga pa investitor pridobiti pred začetkom gradnje.

15. Upravni organ se opredeli tudi do navedb stranskih udeležencev, da je v nasprotju s tem, da je iz projektne dokumentacije razvidno, da je proizvodnja komposta v celoti namenjena nadaljnji pripravi urbane zemljine kot materiala, ki se bo v celoti uporabil za sanacijo in rekultivacijo degradiranih površin celotnega območja EUP DR-1, na sestanku občanov z županjo Občine Selnica ob Dravi bila pilotna naprava predstavljena drugače. Občina Selnica ob Dravi je upravnemu organu posredovala pojasnilo, iz katerega je med drugim razvidno, da je bila navedba namena naprave na sestanku z županjo napačno razumljena, saj so skladno s sprejetimi odločitvami Občine Selnica ob Dravi v EUP DR-1 dopustne samo določene dejavnosti, objekti in ureditve za izvajanje sanacije območja v kmetijsko zemljišče.

16. V nadaljevanju vsebuje obrazložitev gradbenega dovoljenja razloge glede udeležbe stranskih udeležencev, ki so udeležbo priglasili na podlagi javnega naznanila, in nevladne organizacije E.

17. Iz gradbenega dovoljenja izhaja, da je upravni organ s pozivom z dne 23. 2. 2021 investitorko znova pozval k dopolnitvi DGD, kar je investitorka storila z dopolnitvama, vloženima 26. 2. 2021 in 12. 3. 2021. Na podlagi primerjave osnovne DGD in dopolnitev ter predloženih mnenj je upravni organ ugotovil, da dopolnitve DGD ne vplivajo na predhodno predložene dokumente, saj gre pri dopolnitvah za ustrezno navedbo in obravnavo predvidenega objekta, ki je bil vsebinsko sicer obravnavan v tekstualnem delu in grafičnih prikazih osnovne dokumentacije. Upravni organ zato ni postopal po tretjem odstavku 42. člena GZ.

18. Upravni organ, upoštevajoč 3. člen GZ in določila Uredbe o razvrščanju objektov, ugotavlja, da je predvidena montažna hala (kompostarna) s pripadajočimi objekti (enostavnimi in nezahtevnimi), ki se po pretežnem namenu ob upoštevanju Tehnične smernice TSG-V-006 2018 razvrsti v 12510- industrijske stavbe, po zahtevnosti pa kot manj zahtevni objekt.

19. Upravni organ je v postopku opravil vpogled v uradne evidence (zemljiška knjiga, zemljiški kataster), javno dostopne aplikacije (PISO, Atlas okolja), OPN Selnica ob Dravi in Sklep o potrditvi elaborata lokacijske potrditve za gradnjo stavbe za skladiščenje in predelavo lesa in lesne biomase na parceli 142/3 ter bioplinarne, kompostarne in predelave lesa na parcelah 136/4 in 134/1 (v nadaljevanju sklep o lokacijski preveritvi) ter opravil vsebinski pregled DGD. Iz obrazložitve izhaja, da je pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja presojal na podlagi 43. člena GZ.

20. Ko presoja skladnost s prostorskim aktom, upravni organ ugotavlja, da parceli 134/1 in 136/4 sodita v EUP DR-1, ki ga ureja OPN Selnica ob Dravi. Zadevna EUP ima za namen celovite sanacije območja v kmetijsko zemljišče za okvirno obdobje 25 let z OPN Selnica ob Dravi opredeljeno podrobnejšo namensko rabo območje okoljske infrastrukture (O) in območje mineralnih surovin v sanaciji (LNs). Predviden objekt je v celoti umeščen v območje okoljske infrastrukture (O). Skladno s 64. členom OPN Selnica ob Dravi na zadevnem območju med dopustne dejavnosti sodi tudi ravnanje z odpadki ter saniranje okolja in druge dejavnosti s področja okoljske infrastrukture. Dopustne dejavnosti in objekti na parcelah 134/1 in 136/4 so določeni v 111. členu OPN Selnica ob Dravi oziroma s sklepom o lokacijski preveritvi. Upravni organ povzema dopustne dejavnosti in dopustne objekte ter velikost in oblikovanje objektov, kot so določeni v 111. členu OPN Selnica ob Dravi v zvezi s sklepom o lokacijski preveritvi.

21. Upravni organ navaja, da je naprava sestavljena iz dveh tehnoloških enot, ki sta procesno povezani. Vse procesne enote naprave bodo postavljene v šotor (montažna hala). Na napravi se bodo predelovali različni biološki odpadki v kombiniranem ter procesno in temperaturno kontroliranem procesu suhe fermentacije in kompostiranja. Produkti predelave bodo v celoti predani v uporabo za sanacijo območja z oznako LNs v EUP DR-1 Občine Selnica ob Dravi. Območje EUP z oznako DR-1 vključuje območje površin nadzemnega pridobivanja prostora v sanaciji (LNs). Produkti predelave se bodo na tem območju uporabili skladno z določili poglavja III. Uporaba komposta ali digestata Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (v nadaljevanju Uredba). Ugotavlja, da bo velikost montažne hale dimenzij 35 m x 20 m (površine 700 m²) s stransko višino 7 m in višino slemena 10 m ter pripadajočih objektov - asfaltnega platoja (787,17 m²), kontejnerja za bio oglje (tehnološki tipski kontejner dimenzij 2 m x 4,3 m, višine 3,1 m), tipskega zalogovnika meteornih vod (prostornine 22 m³), zalogovnika sekancev (tehnološki tipski zabojnik velikosti 6 m x 6 m, višine 6 m), kemičnega filtra ob montažni hali (tipski tehnološki izdelek, višine 6 m in tlorisnega premera 3 m), panelne ograje dolžine 174 m in višine 1,8 m (zavarovanje območja hale in pripadajočih manipulativnih površin), ognjevarne požarne betonske stene (dimenzij 11,5 m + 6,5 m ter višine 7 m), rezervoarja tehnoloških odpadnih voda (prostornine 12 m³) ter plinohrana (zaprt tipski tehnološki izdelek dimenzij 2,5 m x 4,45 m, višine 2,6 m), skladna oziroma manjša od maksimalno skupno določene.

22. Glede lege objektov upravni organ ugotavlja, da je upoštevana določba splošnih prostorskih izvedbenih pogojev iz 66. členu OPN Selnica ob Dravi. V območju regulacijske linije niso določene, objekt z višino do 10 m mora biti oddaljen najmanj 4 m od meje sosednjih zemljišč, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 2 m. Za nekatere nezahtevne in enostavne objekte so odmiki določeni v 72. členu (medsosedske ograje dopustne višine največ 1,8 m se lahko postavijo do meje zemljiških parcel ali na mejo s soglasjem lastnikov sosednjega zemljišča, pomožni komunalni objekti in priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo ob parcelni meji). Objekti so od sosednjih zemljišč oddaljeni več kot 4 m, kar je prikazano tudi v grafičnem delu DGD na listu oziroma risbi št. 4. Do objekta se zagotovi dostop iz javne (državne) ceste preko za promet urejenih zemljišč. Urejena in utrjena dostopna pot poteka po parcelah 396/16, 396/14, 142/3 in 136/4. Za nemoteno delovanje naprave je potreben priklop na javno vodno omrežje. Vodovodni priključek se izvede iz obstoječega cevovoda na parceli 396/14. Razvod poteka preko ceste na zemljišču s parcelo 396/14, po zemljiščih s parcelo 396/16 in 142/3 do zunanjega vodomernega jaška na parceli 136/4.

23. Upravni organ nadalje navaja, da so v DGD opredeljeni ukrepi varstva okolja v času gradnje in obratovanja, vključno z obratovalnim monitoringom. Glede v 111. členu OPN Selnica ob Dravi navedenih vsebin varstva pred hrupom in emisijami snovi in vonjav v okolje je v DGD predvidena izvedba kemičnega filtra za razgradnjo aromatskih plinov in vezavo s kemičnim polnilom kemičnega filtra. V DGD je navedeno, da bodo vplivi obdelani v Strokovni oceni emisij vira hrupa iz naprave in Strokovni oceni o emisijah snovi v zrak iz naprave za predelavo odpadkov. Skladno s 105. členom OPN Selnica ob Dravi oziroma predpisi s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka so v DGD opredeljeni vplivi in ukrepi varovanja kakovosti zunanjega zraka. V DGD je navedeno, da pilotna naprava v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ni zavezanec za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za emisije snovi v zrak, vendar je pri izvedbi prvih meritev po zagonu obratovanja naprave in vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer upravljavec zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz obratovanja naprave. Nadalje upravni organ ugotavlja, da so v DGD opredeljeni vplivi in ukrepi varstva pred hrupom. V DGD je navedeno, da pilotna naprava ni zavezanec za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za emisije hrupa, izvedene pa bodo prve meritve hrupa po zagonu obratovanja naprave in vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, na podlagi katerih bo določena potrebnost obratovalnega monitoringa hrupa.

24. V nadaljevanju gradbenega dovoljenja upravni organ ugotavlja, da je skladno s šestim odstavkom 105. člena OPN Selnica ob Dravi zunanji rob predvidenega objekta oddaljen 300 m ali več od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin.

25. Za načrtovane prostorske ureditve se mora po določbah 111. člena OPN Selnica ob Dravi v skladu z veljavno zakonodajo izvesti predhodni postopek, s katerim se ugotovi, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Investitorka je predložila sklep št. 35405-79/2020-5 z dne 11. 5. 2020, ki ga je izdala ARSO, ki je v upravni zadevi izvedbe predhodnega postopka za nameravani poseg ugotovila, da izvedba predhodnega postopka za nameravani poseg in posledično pridobitev okoljevarstvenega soglasja ni potrebna.

26. Upravni organ ugotavlja, da je gradnja predvidenega objekta skladna z veljavnim prostorskim aktom in lokacijsko preveritvijo. Sklicuje se na mnenji Občine Selnica ob Dravi št. 351-99/2020 z dne 4. 6. 2020 in 19. 6. 2020 ter dopisa Občine Selnica ob Dravi št. 351-99/2020-6 z dne 11. 9. 2020 in 354-40/2020 z dne 14. 12. 2020. Z vidika skladnosti s prostorskim aktom upravni organ izpostavi, da se je seznanil s komunikacijo občanov z Občino Selnica ob Dravi in Ministrstvom za okolje in prostor glede veljavnosti prostorskih aktov, ki veljajo na območju predvidene gradnje. Z dopisoma Ministrstva za okolje in prostor, ki ju je prejel 28. 1. 2021 in 10. 3. 2021, se je seznanil, da ministrstvo v skladu s 64. členom Zakona o državni upravi (v nadaljevanju ZDU) opravlja nadzor zakonitosti sklepa o lokacijski preveritvi ter nadzor zakonitosti 111. člena OPN Selnica ob Dravi. Upravni organ se sklicuje na podatke z dne 11. 3. 2021, da Direktorat za prostor, graditev in stanovanja v postopku nadzora zakonitosti še ni odločil, zato je prostorski akt, ki velja na območju predvidene gradnje, še vedno v veljavi.

27. Upravni organ ugotavlja, da je investitorka zahtevi priložila DGD v pisni obliki in izvod DGD na elektronskem nosilcu. Dokumentacijo je podpisal D. D., vodja projekta in odgovorna oseba projektanta družbe B., d. o. o., njen sestavni del pa je tudi njegova podpisana izjava. Nadalje ugotavlja, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene bistvene zahteve iz 15. člena GZ.

28. Glede pravice graditi se upravni organ sklicuje na redne zemljiškoknjižne izpiske z dne 22. 6. 2020, 28. 8. 2020 in 11. 3. 2021 ter predložene listine (pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, sklenjena med družbo F., d. o. o. in investitorko, pogodba o služnosti, sklenjena med E. E., F., d. o. o. in investitorko, pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključka na državno cesto ...., odsek ... v km 2,910 in ustanovitvi služnostne pravice, ki jo je investitorka sklenila z Republiko Slovenijo, pogodbi o ustanovitvi služnostne pravice, ki ju je investitorka sklenila z Republiko Slovenijo), iz katerih izhaja, da je investitorka izkazala pravico graditi za parceli 136/4 in 134/1, kjer je predvidena novogradnja, in parcelah 142/3, 134/1, 136/4, 396/16, na katerih bo izvedena komunalna infrastruktura in dostop do javne ceste.

29. Z odločbo št. 35108-286/2020-2550-16 z dne 13. 9. 2021 je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju pritožbeni organ, tožena stranka) zavrnilo vse pritožbe stranskih udeležencev. Pritožbo so med drugim po skupnem pooblaščencu vložili B. B., A. A. in C. C.

30. Pritožbeni organ je v svoji odločbi pojasnil institut lokacijske preverite, ki je urejen z določbami od 127. do 133. člena ZUreP-2. Pritožbeni organa se sklicuje na gradivo Občine Selnica ob Dravi, iz katerega izhaja, da je občina z vabili z dne 13. 8. 2019 osebno pozvala vse lastnike sosednjih zemljišč, da se seznanijo z elaboratom lokacijske preveritve, ki je bil javno razgrnjen na spletni strani in oglasni deski občine od 16. 8. do 20. 9. 2019. V tem času je občina prejela eno pripombo in nanjo tudi odgovorila - obrazložitev stališča do pripombe je sestavni del zgoraj navedenega gradiva. Pritožbeni organ meni, da so imeli pritožniki možnost sodelovanja v postopku sprejema sklepa o lokacijski preveritvi pri pristojni občini, zato s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na postopek sprejemanja in vsebine sklepa, ne morejo uspeti. Navaja še, da upravni organ v skladu z načelom zakonitosti odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju v upravnem postopku, je pridržana sodni veji oblasti. Dokler sodna veja ne odloči drugače, je treba šteti, da so vsi pravni akti medsebojno skladni. Pritožbeni organ se nadalje opredeli do pritožbenih navedb, da je bil sklep o lokacijski preveritvi izdan točno določenemu investitorju in da velja le nanj. Zavzame stališče, da tak sklep ni vezan na osebo, temveč na vsebino.

31. Pritožbeni organ zavrne trditve o nasprotju med 4. členom Uredbe in 105. členom OPN Selnica ob Dravi. Opozori na DPN, iz katere izhaja, da znotraj območja oddaljenosti do 300 m od zunanjega roba obravnavanega območja za predelavo bioloških odpadkov S. ni varovanih stavb, kar je tudi grafično prikazano.

32. Prav tako pritožbeni organ zavrne pritožbene navedbe o stvarni nepristojnosti in se sklicuje na pojasnila v gradbenem dovoljenju, ki se nanašajo na vsebino sklepa ARSO št. 35405-79/2020-5 z dne 11. 5. 2020. Za neutemeljene opredeli pritožbene navedbe pritožnikov, da v postopku izdaje sklepa ARSO niso sodelovali in niso imeli možnosti vložiti pritožbo, saj gre za ločeni postopek in navedeno ne more biti predmet odločanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

33. Za neutemeljene pritožbeni organ šteje navedbe o tem, da iz izreka odločbe ne izhaja, ali se bo po prenehanju uporabe vzpostavilo prejšnje stanje in na kakšen se bo navedeno uredilo in kdo bo to kontroliral. Navaja, da v konkretnem primeru ne gre za začasen objekt v smislu določbe 42. točke prvega odstavka 3. člena GZ, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno (5. člen GZ). Ni podana kršitev, če izrek odločbe navedenega ne vsebuje, saj navedeno ni predmet gradbenega dovoljenja.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

34. V upravnem sporu tožbo vlagajo B. B., A. A. in C. C. (v nadaljevanju tožniki). Izpodbijajo gradbeno dovoljenje v celoti iz razlogov po 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

35. Tožniki trdijo, da izpodbijana odločba ne izpolnjuje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 43. členu GZ, po kateri mora biti gradnja skladna tako z medsebojnimi določbami prostorskih aktov, ti pa v skladu z predpisi o urejanju prostora, pri čemer nameravana gradnja ne sme škodljivo vplivati na varstvene cilje varovanih območij in upravičenja do gradnje.

36. Po prepričanju tožnikov investitor ne izkazuje pravice graditi. Sklicujejo se na zemljiškoknjižne podatke o ustanovitvi stavbne pravice, iz katerih naj ne bi bilo razvidno, da bi ta bila ustanovljena za objekte, ki so predmet izreka gradbenega dovoljenja in tudi ne za čas, ki je predviden za njegovo obratovanje. Iz teh podatkov, ki so edini pravno zavezujoči, se namreč navaja, da se ustanavlja pogodbena stavbna pravica po obligaciji z dne 10. 2019 (nepopolni datum) za obdobje petih let, ki prične teči z dnem 1. 9. 2019 in torej preneha z dnem 1. 9. 2024. To je v nasprotju z določitvijo časa uporabe objekta za obdobje treh let, pri čemer se mora vložiti popolna prijava začetka gradnje v petih letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje postane pravnomočno šele s pravnomočno odločitvijo v tem upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, kot to določa ZUP. Glede na predmetni upravni spor ne bo v nobenem primeru izpolnjen pogoj uporabe objekta za obdobje treh let, torej do 1. 9. 2024. Tožniki nadalje navajajo, da iz vsebine pogodbeno ustanovljene stavbne pravice izhaja, da gre za izgraditev objektov zaradi predelave bioloških odpadkov. V I. točki gradbenega dovoljenja je sicer navedeno, da se to izdaja za postavitev pilotne naprave za predelavo bioloških odpadkov, vendar se ta pojem v DGD spreminja, slednji pa je sestavni del gradbenega dovoljenja. Po njem je namreč naprava sestavljena iz dveh tehnoloških enot, ki sta procesno povezani, in sicer za predelavo različnih bioloških odpadkov in njihovega kompostiranja. Slednje ne spada v pojem predelave bioloških odpadkov. Trdijo, da je gradbeno dovoljenje izdano za drugačen čas in drugačno vsebino, kot izhaja iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.

37. Tožniki navajajo, da izrek odločbe ne vsebuje podatka, kakšne bi bile dopustne količine izhodne snovi v predelavi bioloških odpadkov, saj se odločba zgolj v obrazložitvi sklicuje na sklep ARSO z dne 11. 5. 2020, iz katerega bi naj izhajala 24-urna zmogljivost predelave odpadkov ter količina izhodne snovi te predelave. Tožniki menijo, da je zato izrek v nasprotju s 5. točko prvega odstavka 45. člena GZ, po kateri mora izrek odločbe zajemati pogoje za izvedbo gradnje, njeno vzdrževanje in nenazadnje uporabo objekta. Odločba namreč ne vsebuje določb o izvajanju nadzora, prav tako pa se prepušča način uporabe, vzdrževanje objekta in nadzor poznejšemu obdobju. Navaja se namreč, da se bodo te aktivnosti izvrševale ob morebitni potrebi na stroške investitorja, pri čemer se ta potreba ne opredeljuje in tudi ne navaja, kako se bo izvajal monitoring te morebitne potrebe in nadzor nad tem.

38. Tožniki tudi ne soglašajo s pravnim stališčem, po katerem bi se naj v upravnem postopku vnaprej štelo, da so vsi pravni akti medsebojno skladni in to dotlej, dokler sodna veja ne določi drugače in "odkloni njihovo uporabo". Enako velja tudi za stališče upravnega organa, da njihovo sodelovanje kot strank z izkazanim pravnim interesom pri izdaji sklepa ARSO ni potrebno. Pravne podlage se namreč ne morejo presojati v nasprotju z namenom normodajalca, torej na način, da se stranki odvzame pravno varstvo njenega pravnega interesa in se ji s tem onemogoči tako sodelovanje v postopku, kakor tudi učinkovito pravno sredstvo za varstvo tega pravnega interesa.

39. Tožniki se ne strinjajo s pritožbenim organom, da sklep o lokacijski preveritvi predstavlja vsebinsko odločitev in se lahko uporablja za kateregakoli investitorja. Ob tem se celo navaja, da ZUreP-2 v zvezi s tem nima točnih določb. Postopek lokacijske preveritve se izvede na pobudo konkretnega investitorja, kot to določa prvi odstavek 131. člena ZUreP-2.

40. Tožniki navajajo, da OPN Selnica ob Dravi dopušča dejavnosti ravnanja z odplakami in odpadki, prostorski izvedbeni pogoji pa v določanju podrobnejših izvedbenih pogojev določajo ravnanje z nenevarnimi odpadki, sklep o lokacijski preveritvi pa to namensko rabo spreminja z možnostjo izgradnje stavbe za zbiranje in predelavo odpadnega lesa in nenevarnih odpadkov. Ob tem lokacijska preveritev ne navaja, v čem bi naj obstajali objektivni razlogi za spremembo prostorskih predpisov občine ter nedopustno širi dopustno prostorsko načrtovanje izven vsebine, ki jo določa 127. člen ZUreP-2.

41. Tožniki sodišču predlagajo, da odpravi izpodbijano gradbeno dovoljenje in zadevo vrne v ponovno odločanje upravnemu organu. Zahtevajo še povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi obrestmi.

42. Tožena stranka ni vložila odgovora na tožbo.

43. Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila ob pričakovanju optimalnega izvajanja projekta podeljena stavbna pravica za pet let. V skladu s tem je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja to obdobje tudi upošteval na način, da je upošteval še preostanek obdobja, za katerega mora biti postavljena naprava, in tako določil triletno obdobje delovanja naprave. Po izteku tega obdobja se pilotna naprava odstrani in se vzpostavi prejšnje stanje.

44. Glede na navedbe, ki zadevajo nadzor obratovanja naprave, vzdrževanje objekta, za tovrstne objekte, ko gre za predelavo biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno skladno z ZVO-1 pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave. To je bilo prizadeti stranki izdano 20. 1. 2022 pod št. 35440-68/2019-29. V okoljevarstvenem dovoljenju so določeni pogoji za obratovanje.

45. V zvezi z očitkom, da se sklep o lokacijski preveritvi nanaša na lastnika parcel 136/4 in 136/1, gradbeno dovoljenje pa se glasi na prizadeto stranko kot investitorko, prizadeta stranka odgovarja, da ji je bila podeljena stavbna pravica za gradnjo s strani lastnika zemljišča, kar je zadostna podlaga za izkazovanje upravičenja do gradnje, upoštevaje 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ.

46. Tožniki v prvi pripravljalni vlogi z dne 18. 3. 2022 navajajo, da je po 257. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) nastanek stavbne pravice pogojen z vpisom v zemljiško knjigo, in nadaljujejo, da za imetnika stavbne pravice ni natančnega opisa in predvsem časa trajanja te pravice. Iz izreka gradbenega dovoljenja ne izhaja, da bi bila stavbna pravica ustanovljena za objekte, ki so predmet izreka dovoljenja, prav tako pa se posega v čas, predviden za obratovanje naprave. Že iz navedenih razlogov je potrebno odločbo razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje, saj bi z eventualno spremembo gradbenega dovoljenja s skrajšanim rokom pričetka prijave in skrajševanjem časa uporabe objekta lahko bilo poseženo v interese strank postopka.

47. Okoljevarstveno dovoljenje, na katerega se sklicuje prizadeta stranka, je vezano na začetek obratovanja. Po drugem odstavku 69. člena ZVO-1 se gradnja lahko začne šele po pridobitvi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja, če obratovanje naprave zahteva gradnjo po predpisih o gradnji objektov, sicer pa se okoljevarstveno dovoljenje po določbi 68. člena ZVO-1 izdaja za naprave, ki so v objektih. To seveda pomeni, da okoljevarstveno dovoljenje v ničemer ne zmanjšuje kakršnegakoli časa, ki bi omogočal realizacijo trajanja stavbne pravice. Obdobje obratovanja naprav in njihova odstranitev je vezana na izgradnjo objektov, kar je odvisno od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, kar ni v skladu z ustanovljeno stavbno pravico.

48. Tožniki se ne strinjajo s trditvami prizadete stranke, da bi naj lokacijska preveritev gradnje utemeljevala upravičenje investitorja po 6. točki prvega odstavka 43. člena GZ. Nesporno je, da stavbna pravica predstavlja stvarno pravico in s tem pravico graditi na tuji nepremičnini. Vendar pa poanta tožbenih navedb ni to, temveč je v tem, da je bil sklep o lokacijski preveritvi izdan drugemu investitorju in ne investitorju gradnje. Po devetem odstavku 131. člena ZUreP-2 lahko zgolj investitor zaprosi za izvedbo lokacijske preveritve. Lokacijska preveritev v tem primeru predstavlja predhodno vprašanje za izdajo gradbenega dovoljenja in se mora nanašati na investitorja gradnje kot njenega stvarnopravnega upravičenca in ne na lastnika zemljišča, ki nima ničesar z objekti po graditvi, njihovo uporabo in obratovanjem.

49. Tožniki še navajajo, da pristojna upravna enota ni izvedla ugotovitvenega postopka in tudi ni zahtevala dopolnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja glede na pogoje Uredbe. Tako v skladu z 1. točko tretjega odstavka 4. člena Uredbe niso predloženi izračuni za ekonomsko upravičenost glede na količine in vrste biološko razgradljivih odpadkov ter izbrano tehnologijo njihove predelave. Tožniki so prepričani, da gre za ekonomsko neupravičeno investicijo.

50. V gradbenem dovoljenju je sicer določeno, da se produkcije celotne predelave uporabijo za sanacijo zemljišča okoli pilotne naprave, vendar pa je šlo za prvovrstna kmetijska zemljišča, kar je v nasprotju s 25. in 26. členom Uredbe. Ni jasno, na kakšen način se bo zagotavljalo, da uporaba komposta različnih kakovostnih razredov ali digestata različnih kakovostnih razredov ne bo presegala vnosa nevarnih snovi v tla v skladu s 24. in 25. členom Uredbe. Prav tako ni jasno, kako bo izvedena sanacija območja po zaključku obratovanja.

51. Nenazadnje je tudi nepravilna določitev vplivnega območja. Tožnika B. B. in A. A. sta oddaljena od tega območja manj kot 200 m, tožnik C. C. pa okoli 200 m. Te odmike je namreč potrebno presojati od mejnih področij kompletne pograditve, saj tudi iz razlage Ministrstva za okolje in prostor z dne 16. 12. 2021 izhaja, da so iz navedenih odmikov izvzeti le upravni objekti pograditve, ki sodijo v sklop bioplinarne ali kompostarne. V vlogi z dne 21. 3. 2022 se tožniki sklicujejo na elaborat lokacijske preveritve, ki ga je izdelal urbanist. Po njihovih trditvah je v njem navedeno, da so skupni predvideni objekti od prvega stanovanjskega objekta oddaljeni le približno 150 m. Tožniki navajajo, da je tak odmik v nasprotju z določili Uredbe.

52. V pripravljalnih vlogah z dne 24. 4. 2023 in 12. 6. 2023 se tožniki sklicujejo na zahtevo Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 6. 2. 2023, naslovljeno na Občino Selnica ob Dravi, za nadzor zakonitosti OPN Selnica ob Dravi. Iz zahteve je razvidno, da je po prejeti pobudi za nadzor zakonitosti ministrstvo ugotovilo, da je zadnji stavek 1. alineje šestega odstavka 105. člena OPN Selnica ob Dravi glede ureditve odmikov v nasprotju s 4. členom Uredbe. Ta določba prostorskega akta se nanaša ravno na odmike objektov, ki so lahko potencialni vir vonjav, kot so kompostarne in bioplinarne, na katere se nanaša izpodbijano gradbeno dovoljenje. Omenjena določba OPN Selnica ob Dravi določa izjemo glede odmikov, in sicer, da so odmiki tovrstnih objektov lahko manjši samo, če so utemeljeni v strokovni presoji z vidika vplivov na okolje. Take izjeme pa ne določa 4. člen Uredbe. Gre za nezakonit akt, saj morajo biti po določbi prvega odstavka 153. člena Ustave tudi podzakonski predpisi in drugi splošni akti medsebojno skladni. Po odzivu Občine Selnica ob Dravi je pristojno ministrstvo občini poslalo poziv po 54. členu ZDU-1, 88.a členu Zakona o lokalni samoupravi in 5. členu ZUreP-3, da do 7. 4. 2023 navedeno določbo razveljavi, sicer bo ministrstvo predlagalo vladi, da ta po uradni dolžnosti uvede postopek pred Ustavnim sodiščem zaradi ocene skladnosti predpisov lokalne skupnosti z ustavo in zakonom oziroma podzakonskim predpisom.

53. Tožniki se sklicujejo na geodetski načrt odgovornega geodeta F. F., ki je sestavni del priprave projektne dokumentacije, in trdijo, da je iz tega razvidno, da vsaj tri parcele z objekti, in sicer parcele 119/1, 119/2 in 126/1, segajo v območje znotraj z Uredbo predpisanih oddaljenosti. Pri tem gre pri prvih dveh parcelah za delno pozidana zemljišča in površine podeželskega naselja, pri zadnji pa za v celoti pozidano zemljišče.

54. S tem je po prepričanju tožnikov nezakonita podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je nezakonit elaborat lokacijske preveritve za gradnjo stavbe in skladiščenje za pridelavo lesa in lesne biomase na parceli 142/3 ter bioplinarne, kompostarne in predelave lesa na parcelah 134/1 in 136/4. Lokacijska preveritev je bila namreč potrjena s sklepom z dne 28. 11. 2019. Glede na uporabo nedopustne izjeme, ki je v nasprotju z Uredbo, gre za rešitev predhodnega vprašanja, od katerega je odvisna rešitev utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka. V roku, ki ga je določilo pristojno ministrstvo, Občina Selnica ob Dravi ni izvedla uskladitve prostorskega akta. To posledično pomeni, da bo o njem Vlada Republike Slovenije uvedla postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z zakonskim oziroma podzakonskim predpisom. Tožniki se sklicujejo na določbe 47. člena ZUS-1 in predlagajo, da sodišče prekine postopek, saj gre pri oceni ustavnosti za samostojno pravno enoto, ki je v pristojnosti drugega sodišča.

55. Prizadeta stranka v pripravljalnih vlogah z dne 23. 5. 2023 in 22. 6. 2023 navaja, da Ustavno sodišče RS glede na 160. člen Ustave ni pristojno za odločanje o skladnosti predpisa lokalne skupnosti s podzakonskim predpisom. Tako občinski kot državni predpisi se nanašajo na nedoločeno število primerov in predstavljajo podlago, na kateri temeljijo posamični akti. Prizadeta stranka se sklicuje na določbe ZUreP-3, po katerem lahko lokalne skupnosti z odloki urejajo podobe naselij in krajine, kar izvršijo s sprejetjem občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Presoja o tem, ali ima tak akt naravo predpisa ali posamičnega akta, mora biti pridržano sodišču.

Dokazni sklep

56. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je v dokazne namene pogledalo in prebralo listine upravnega spisa in listinske dokaze, ki so jih predložili tožniki (priloge A1-A7) in tožena stranka (B1-B6).

57. Izvedbo dokaznih predlogov tožnikov, ki se nanašajo na listinske dokaze v prilogah A8 - A14 (dopis Ministrstva za naravne vire in prostor št. 35016-23/2022-2550-5 z dne 6. 2. 2023, izpisi podatkov o parcelah z dne 19. 4. 2023 za parcele 119/1, 119/2 in 126/1, vloga G. G. z dne 13. 4. 2023, e-pošta z dne 24. 9. 2023 in dopis Ministrstva za naravne vire in prostor št. 35016-7/2023-2550-4 z dne 30. 11. 2023) in prizadete stranke, ki se nanaša na listinski dokaz v prilogi C1 (okoljevarstveno dovoljenje ARSO št. 35440-68/2019-29 z dne 20. 1. 2022), je sodišče zavrnilo. Sodišče izhaja iz postopkovnih pravil, ki v upravnem sporu omogočajo le omejeno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov. Upravni postopek je oprt na ureditev, v skladu s katero lahko upravni organ odloča le tako, da upošteva tista dejstva, ki obstajajo in so mu znana ob obravnavanju zadeve na ustni obravnavi oziroma vsaj ob izdaji odločbe ter zato zavezuje stranke, da pri ugotavljanju dejanskega stanja aktivno sodelujejo. Sankcije za opustitev teh določb v upravnem sporu določa tretji odstavek 20. člena ZUS-1, po katerem stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Nadalje 52. člen ZUS-1 določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Po navedenem se eden od vsebinskih pogojev za dopustnost tožbenih novot nanaša na časovno dimenzijo nastanka dejstva ali dokaza. Ta omejitev temelji na okoliščini, da se odločitev opira na dejansko stanje, ki obsega dejstva, ugotovljena s tedaj objektivno dosegljivi dokazi. Ker so zgoraj navedene listine nastale po izdaji izpodbijanega gradbenega dovoljenja (in tudi po izdaji odločbe organa druge stopnje) so nedovoljen dokaz pri presoji pravilnosti in zakonitosti gradbenega dovoljenja. Posledično je sodišče zavrnilo tudi dokazni predlog za opravo poizvedb pri Ministrstvu na naravne vire in prosto glede reševanja vloge G. G. z dne 13. 4. 2023, saj se navedeni dokazni predlog navezuje na dokaz, ki ga sodišče ne sme upoštevati.

58. Sodišče je nadalje zavrnilo dokazni predlog tožnikov za postavitev izvedenca gradbene stroke, s katerimi ta dokazuje navedbe o oddaljenosti nepremičnin tožnikov od spornega območja. Z navedenim dokazom, ki je prvič predlagan v upravnem sporu, stranka dokazuje dejstva, ki so prav tako prvič zatrjevana v upravnem sporu. Stranka ni podala upravičljivih razlogov za svojo pasivnost v upravnem postopku, kjer je že sicer podala navedbe o odmiku objekta od prvih hiš, a tedaj tožniki niso navajali ničesar o odmikih od lastnih nepremičnin, pa bi to ob zadostni skrbnosti lahko storili. Z vidika določb tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1 med nedovoljene tožbene novote sodijo tako navedbe o oddaljenosti nepremičnin tožnikov od gradnje kakor tudi dokaz za dokazovanje teh navedb, kar bo sodišče še pojasnilo v nadaljevanju.

K I. točki izreka

59. Tožba ni utemeljena.

60. V obravnavani zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja investitorju družbi A., d. o. o. za novogradnjo manj zahtevnega objekta industrijske stavbe - kompostarne s pripadajočimi objekti.

61. Sodišče ugotavlja, da sta bila tožnika B. B. in A. A. v upravni postopek povabljena z vabilom upravnega organa z dne 28. 9. 2020. Iz vabila izhaja, da je B. B. lastnik parcel 136/6, 136/7, 137/3 in 137/4, skupaj z A. A. pa sta solastnika parcele 137/2. Iz vabila in dejanj organa je razbrati, da vabilo temelji na 36. členu GZ ob ugotovitvah organa, da gre za sosednja zemljišča. Organ imenovanima tožnikoma ni izdal posebnega sklepa o priznanju stranske udeležbe, a iz dejanj organa izhaja, da ju je ves čas postopka obravnaval kot stranska udeleženca in jima vročil gradbeno dovoljenje. Sodišče zato šteje, da sta tožnika B. B. in A. A. kot osebi, ki sta v upravnem postopku imela položaj stranskega udeleženca, legitimirana za vložitev tožbe (prvi odstavek 17. člena ZUS-1).

62. Drugače sodišče ugotavlja za tožnika C. C. Po pregledu upravnega spisa namreč sodišče ugotavlja, da C. C. v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni priglasil udeležbe kot stranski udeleženec, je pa nastopal kot pooblaščenec več stranskih udeležencev, med drugim tudi B. B. in A. A. Iz odredbe h gradbenemu dovoljenju izhaja, da mu gradbeno dovoljenje ni vročeno kot stranki oziroma stranskemu udeležencu, temveč kot pooblaščencu drugih stranskih udeležencev. Kljub taki procesni situaciji pa C. C. kot stranka po svojem pooblaščencu (ki zastopa tudi druge stranske udeležence) vloži pritožbo zoper gradbeno dovoljenje. Pritožbeni organ vse pritožbe, tudi pritožbo C. C., meritorno obravnava, in jih z odločbo št. 35108-286/2020-2550-16 z dne 13. 9. 2021 kot neutemeljene zavrne. Sodišče v upravnem sporu v okviru preizkusa procesnih predpostavk za dopustnost tožbe ne preverja, ali bi tožnik na podlagi določb materialnih predpisov bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec, temveč mora tak položaj doseči v upravnem postopku. Če tega položaja ni dosegel, ni upravičena oseba za vložitev tožbe v upravnem sporu. Sodišče pa v konkretni zadevi ocenjuje, da je bil tožniku tak položaj (položaj stranskega udeleženca) priznan po pritožbenem organu. Po prvem odstavku 229. člena ZUP namreč lahko pritožbo vloži tudi druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. Ker je pritožbeni organ pritožbo C. C. vsebinsko obravnaval, mu je s tem priznal lastnost stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku. Pravilnosti take presoje pa sodišče ni upravičeno preizkusiti. Sodišče je zato štelo, da je z vidika položaja, ki ga je imel v upravnem postopku, dopustna tudi tožba C. C.

63. Izpodbijano gradbeno dovoljenje je izdano v času veljavnosti GZ. Povezano s tožbenim očitkom, da bi moral upravni organ odločati v integralnem postopku, sodišče pojasnjuje, da GZ v četrtem delu ureja tri različne postopke izdaje gradbenega dovoljenja, in sicer postopek izdaje gradbenega dovoljenja (II. poglavje), skrajšani ugotovitveni postopek izdaje gradbenega dovoljenja (III. poglavje) in integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje (IV. poglavje). Med strankami ni sporno, kar je pojasnjeno tudi v obrazložitvi izpodbijanega gradbenega dovoljenja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano po postopkovnih določbah II. poglavja četrtega dela GZ, ki obsega člene od 35 do 48. Odločitev upravnega organa, da vlogo investitorja obravnava po navedenih postopkovnih določbah, je pravilna. Temelji na neizpodbijanem dejstvu, da je investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobil sklep ARSO št. 35405-79/2020-5 z dne 11. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je v upravni zadevi izvedbe predhodnega postopka za nameravani poseg Pilotna naprava na zemljiščih s parcelama 134/1 in 136/1 ARSO ugotovil, da niti bruto tlorisna površina nameravanega posega niti njegova podzemna globina niti površina gradbišča nameravanega posega in niti njegova teoretična 24-urna zmogljivost predelave odpadkov ter niti 24-urna količina izhodne snovi iz nameravanega posega ne dosegajo pragov, določenih v točkah G.II.1.1. in E.I5.3 Priloge 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, zato izvedba predhodnega postopka za nameravani poseg in posledično pridobitev okoljevarstvenega soglasja nista potrebna. Iz določbe prvega odstavka 50. člena GZ izhaja, da se integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja izvede za objekt z vplivi na okolje. V tem primeru se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, združita in se izda gradbeno dovoljenje, ki združuje odločitev o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Ker je v konkretni zadevi ARSO že odločil, da presoja vplivov na okolje in izdaja okoljevarstvenega soglasja nista potrebna, je upravni organ ravnal prav, ko se je oprl na postopkovne določbe od 35. do 48. člena GZ.

64. Glede na sedmi odstavek 51.a člena ZVO-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja, je v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ dolžan ugotoviti, ali je ministrstvo izdalo sklep, da za nameravani poseg v okolje presoja vplivov na okolje ni potrebna. V konkretni zadevi je upravni organ tako ravnal. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je upravni organ na tak sklep drugega (pristojnega) organa vezan. Gre za odločitev iz pristojnosti drugega organa, zato ima tožena stranka prav, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče presojati morebitnih postopkovnih ali vsebinskih kršitev pri izdaji sklepa ARSO. Tovrstni ugovori v postopku izdaje gradbenega dovoljenja niso (več) pravno upoštevni in jih tožniki ne morejo uspešno uveljavljati kot tožbenega razloga. Sodišče dodaja, da je upravna odločba javna listina. Možnost izpodbijana javnih listin v okviru ugotavljanja dejanskega stanja posamične upravne zadeve se omejuje le na tiste listine, ki dejstva potrjujejo (t. i. dokumentarne ali dokazne listine), nikakor pa ni mogoče dokazno izpodbijati javnih listin, ki predstavljajo pravne dispozicije, kamor pa sodijo tudi sodne in upravne odločbe ter sodne poravnave. Te se lahko izpodbijajo le v postopku s pravnimi sredstvi. 2 Gre za načelo prirejenosti postopkov, v skladu s katerim je take odločbe in poravnave mogoče izpodbijati le v skladu s pravili, ki veljajo za postopek, v katerem so bile izdane (158. člen Ustave). Tako je tudi v primeru, ko se ugotovi, da je upravna odločba obremenjena z napako, to mogoče odpraviti le z uporabo predpisanih rednih in izrednih pravnih sredstev, ni pa ob nestrinjanju mogoče ravnati, kot da ni izdana in o isti stvari odločati ponovno.

65. Tožniki pravilnost in zakonitost gradbenega dovoljenja izpodbijajo s trditvami, ki se nanašajo na stavbno pravico investitorja na parcelah, ki sta predmet gradnje. Trdijo, da iz zemljiške knjige ne izhaja, da je stavbna pravica ustanovljena za objekte, ki so predmet gradbenega dovoljenja, in opozarjajo na potek časa, za katerega je stavbna pravica v konkretni zadevi ustanovljena. Prav tako očitajo nepopolnost izreka gradbenega dovoljenja, ker iz izreka ne izhaja, da bi bila stavbna pravica ustanovljena za objekte, ki so predmet gradbenega dovoljenja. Glede na tožbene navedbe v tem delu sodišče opozarja, da je treba ločiti predpisane pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja (43. člen GZ) od predpisane vsebine gradbenega dovoljenja (45. člen).

66. Prvi odstavek 45. člena GZ predpisuje, da mora izrek gradbenega dovoljenja poleg sestavin, ki so predpisane z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vsebovati še: 1. osebno ime ali firmo in prebivališče ali sedež investitorja; 2. opis gradnje, vrsto objekta in pri stavbah ter gradbeno inženirskih objektih klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov; 3. navedbo parcelnih številk za zemljiške parcele, na katerih se bo izvedla nameravana gradnja, in določitev gradbene parcele, če je to določeno s predpisi o urejanju prostora; 4. številko in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter firmo in sedež projektanta; 5. morebitne pogoje za izvedbo gradnje, vzdrževanje in uporabo objekta; 6. številko in datum vseh izdanih mnenj in navedba mnenjedajalcev; 7. veljavnost gradbenega dovoljenja; 8. ugotovitev, da nameravana gradnja nima škodljivih posledic na naravo, če gre za objekt, za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, obvezna presoja sprejemljivosti; 9. omilitvene ukrepe, s katerimi se odpravljajo škodljivi vplivi nameravane gradnje na naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če je to potrebno; 10. navedbo, da se z dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja razveljavi predodločba, ki je bila izdana investitorju. Iz 45. člena GZ ne izhaja, da je vrsta in vsebina pravice, ki daje investitorju pravico graditi, sestavni del izreka gradbenega dovoljenja. Neutemeljene so zato tožbene navedbe, da iz izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne izhaja, da bi bila stavbna pravica ustanovljena za objekte, ki so predmet gradbenega dovoljenja. Zadostuje, da je izpolnjevanje tega pogoja ugotovljeno in obrazloženo v obrazložitvi gradbenega dovoljenja, pri čemer tožniki ne zatrjujejo, da je obrazložitev gradbenega dovoljenja iz tega vidika pomanjkljiva.

67. V skladu s prvim odstavkom 43. člena GZ pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če: 1. je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora, 2. sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala projektant in vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona; podpis projektanta in vodje projekta ter izjava niso potrebni pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti, 3. je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, 4. iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba, 5. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, 6. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo, 7. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje in odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča in 8. je plačan komunalni prispevek oziroma so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.

68. Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je izkazana pravica graditi. Kako se ta pravica izkazuje, določa 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ. Ni sporno, da izdano gradbeno dovoljenje temelji na stavbni pravici kot stvarni pravici, ki daje pravico graditi. Za izdajo gradbenega dovoljenja je glede na 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ pomembno, ali je ta pravica vpisana v zemljiško knjigo. Upravni organ pravilno ugotovi, da je ta pogoj izpolnjen. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov za parceli 134/1 in 136/4 je razvidno, da je pod ID pravice vknjižena stavbna pravica na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z dne 10. 8. 2019 na parcelah 134/1 (delno) in 136/4 (delno) v skupni izmeri 3.200 m² za zgraditev in upravljanje pilotne naprave za predelavo bioloških odpadkov za obdobje petih letih, ki začne teči 1. 9. 2019. Trditve tožnikov, da iz zemljiške knjige ni razvidno, da se stavbna pravica nanaša na objekt, ki je predmet gradbenega dovoljenja, nimajo podlage v opravljenih vpisih, saj vknjižba stavbne pravice z opisom pravice ustreza gradnji, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Med strankami ni sporno, da je stavbna pravica podeljena za obdobje 5 let, ki začne teči 1. 9. 2019. Tudi upravni organ v gradbenem dovoljenju ugotavlja, da je stavbna pravica ustanovljena za čas do 1. 9. 2024.

69. Sodišče presoja pravilnost in zakonitost upravnega akta glede na stanje ob izdaji izpodbijanega akta, saj je odločitev upravnega organa odraz dejanskega stanja, ki ga tvorijo dejstva, ki so dejansko obstajala do njegove izdaje. Sodišče tako v upravnem sporu odloča, ali so bili predpisani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni v času odločanja upravnega organa (ob izdaji gradbenega dovoljenja). Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja je, da je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini. Če je ta pogoj ob izdaji gradbenega dovoljenja izpolnjen, ni mogoče zavrniti izdaje gradbenega dovoljenja. To velja tudi za primer, ko je stavbna pravica 3 ustanovljena za določen čas in ta čas ob izdaji gradbenega dovoljenja ni potekel. Po navedenem sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi v času izdaje gradbenega dovoljenja iz vidika pogoja iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ ni bilo ovir za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je bila v zemljiški knjigi pri parcelah 134/1 in 136/4 za nameravano gradnjo vpisana stavbna pravica v korist investitorja. Z vidika izkazanosti pravice graditi zato tožbene navedbe niso utemeljene. Sodišče poudarja, da po določbah GZ pristojni upravni organ ni dolžan stvarne pravice, ki investitorju daje pravico graditi, presojati z vidika njenega trajanja in v tem okviru ugotavljati, ali bo investitor znotraj učinkovanja stavbne pravice lahko dosegel izgradnjo in načrtovano uporabo objekta.

70. Z vidika utemeljenosti zgoraj obravnavanih tožbenih razlogov pa sodišče poudarja še, da so tožniki osebe, ki so v upravni postopek vstopile zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Pravna korist je v upravnem postopku opredeljena v drugem odstavku 43. člena ZUP, po katerem je to neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Določena pravna norma lahko hkrati varuje tako javni kot zasebni interes. Tako je pravni interes posameznika mogoče utemeljiti tudi v okviru določene splošne pravne norme, ki zapoveduje določeno ravnanje oblastvenega organa (npr. skrb za okolje, zdravje itd.), kadar je ta pravna norma spoznavno namenjena tudi varstvu zasebnega interesa in če je v okviru te pravne norme mogoče ugotoviti upravičenje posameznika, da se njegovi zasebni interesi pri odločanju nosilcev oblasti ustrezno upoštevajo. 4 Tožniki torej lahko v upravnem sporu uveljavljajo le varstvo svojih neposrednih individualnih interesov oziroma pravic, ki jih imajo kot lastniki nepremičnin na vplivnem območju obravnavane gradnje ter temeljijo na določbah GZ, Uredbe, OPN Selnica ob Dravi in drugih predpisov, ki urejajo izdajo konkretnega gradbenega dovoljenja. Sodišče dodaja, da se tožniki v tožbi in pripravljalnih vlogah sklicujejo na svoj pravni interes tudi v razmerju do pravice graditi, vendar le pavšalno, konkretno pa ne obrazložijo prizadetosti svojih pravic ali svojih neposrednih osebnih koristi glede na posamezno pravno normo, ki je podlaga za odločitev. Določba, s katero se zapoveduje investitorju, da pred izdajo gradbenega dovoljenja izkaže pravico graditi, pa je po mnenju sodišča namenjena zaščiti javnega interesa in ne varuje individualnih koristi lastnikov drugih nepremičnin, četudi so te prostorsko povezane z območjem gradnje.

71. Upravni organ ob izdaji gradbenega dovoljenja preveri tudi, ali je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora. Ko presoja skladnost s prostorskim aktom, upravni organ ugotavlja, da parceli 134/1 in 136/4 sodita v EUP DR-1, 5 ki ga ureja OPN Selnica ob Dravi. Iz 111. člena OPN Selnica ob Dravi izhaja, da ima EUP DR-1 opredeljeno podrobnejšo namensko rabo O in LNs. 6 Predviden objekt - kompostarna je v celoti umeščen v območje okoljske infrastrukture (O).

Sodišče ugotavlja, da so po 111. členu OPN Selnica ob Dravi na območju O dovoljene naslednje dejavnosti: 38.110 - zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, 38.210 - ravnanje z nenevarnimi odpadki, 38.320 - pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov, 39.000 - saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki, 52.100 - skladiščenje. Nadalje sodišče ugotavlja, da 111. člen OPN Selnica ob Dravi za območje O v EUR DR-1 dovoljuje naslednje objekte: 23030 - objekti kemične industrije, od tega le bioplinarna z delovanjem po postopku suhe fermentacije, 12510 - industrijske stavbe, od tega le kompostarna, 12520 - rezervoarji, silosi in skladišča, od tega le nadstrešnica za zorenje komposta, 22232 - čistilne naprave, od tega le mala čistilna naprava velikosti do 10 PE, 24203 - objekti za ravnanje z odpadki, od tega le objekti za obdelavo nenevarnih odpadkov in gradbeni inženirski objekti ter enostavni in nezahtevni objekti, kot so določeni z odlokom.

Pri tem sodišče ugotavlja še, da je Občinski svet Občine Selnica ob Dravi sprejel sklep o lokacijski preveritvi, 7 ki je posegel v 111. člen OPN Selnica ob Dravi v dele tabele, ki se nanašajo na dopustne objekte, velikost in oblikovanje objektov in sanacijo. Dopustne objekte je dopolnil v 2. alineji tako, da se ta glasi: 12510 - industrijske stavbe, od tega le kompostarna in stavba za zbiranje in predelavo odpadnega lesa in nenevarnih odpadkov. Sklep o lokacijski preveritvi je posegel tudi v oblikovanje in velikosti objektov tako, da je 1. do 5. alinejo nadomestil z alinejama: - stavba za zbiranje in predelavo odpadnega lesa in nenevarnih odpadkov tlorisne površine pribl. 35 x 60 m oziroma največ 2.500 m², višine po stranskih stebrih do največ 7.0 m in višino slemena strehe največ 10,0 m, s potrebnimi manipulativnimi površinami ob objektu, - zaprta hala bioplinarne z delovanjem po postopku suhe fermentacije, kompostarne in predelave odpadnega lesa tlorisne površine največ 2.000 m², višino hale po stranskih stebrih do največ 7,0 m, višino slemena strehe hale največ 10,0 m, z asfaltnim platojem in nadstrešnico pred objektom površine do 1.000 m².

72. Gradbeno dovoljenje je izdano za objekt z oznako 12510 industrijske stavbe - kompostarna, ki je predvidena kot montažna hala - šotor s kovinsko konstrukcijo in PVC prekrivalom, v katerem bo postavljena tehnološka oprema razvojno raziskovalne naprave iz dveh procesnih sklopov predelave po postopku R3, in sicer suha fermentacija in kompostiranje. Dopolnjujejo jo naslednji elementi: energetska enota - piroliza lesnih sekancev - z zalogovnikom sekancev, kontejner za bio-ogljem, šotor, pod katerim bo celotna enota predelave bioloških odpadkov in odsesavanjem zraka na kemični filter, plinohram, podzemni zbiralnik tehnoloških in komunalnih vod, zbiralnik meteornih vod, olje in peskolov, asfaltiran plato, ograja in infrastruktura. Tožniki v tožbi navajajo, da je stavbna pravica ustanovljena zaradi predelave bioloških odpadkov, iz DGD pa izhaja, da je naprava sestavljena iz dveh tehnoloških enot, in sicer za predelavo bioloških odpadkov in njihovega kompostiranja. Pri tem navedejo, da kompostiranje ne spada v pojem predelave bioloških odpadkov. Sodišču sicer ni jasno, kam tožniki s temi navedbami merijo, vendar pa za primer, če uveljavljajo, da kompostiranje ne sodi med dopustne dejavnosti na območju EUP DR-1, sodišče odgovarja, da je njihovo stališče zmotno. Na tem območju je dovoljeno ravnanje z nenevarnimi odpadki, kamor sodijo tudi biološki odpadki. Po 1. točki 3. člena v času izdaje gradbenega dovoljenja veljavne Uredbe o odpadkih 8 so biološki odpadki biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane ter spadajo med nenevarne odpadke, saj nimajo nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU (9. in 10. točka 3. člena Uredbe o odpadkih). Ravnanje z odpadki obsega tudi njihovo predelavo (21. člen Uredbe o odpadkih). Pri tem so pravila ravnanja v zvezi s predelavo bioloških odpadkov posebej urejena v Uredbi (1. člen Uredbe). Po 28. točki 3. člena Uredbe je predelava biološko razgradljivih odpadkov kompostiranje in anaerobna razgradnja. Tožniki torej nimajo prav, da kompostiranje ne sodi v okvir predelave bioloških odpadkov. Posledično je kompostiranje dejavnost, ki je na območju EUP DR-1 dovoljena.

73. Sodišče pa ugotavlja, da je ne glede na to, da je na obravnavanem območju v skladu z OPN Selnica ob Dravi in v zvezi s sklepom o lokacijski preveritvi dopustna gradnja stavbe za skladiščenje in predelavo lesa in lesne biomase na parceli 142/3 in bioplinarne, kompostarne in predelave lesa na parcelah 136/4 in 134/1, predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja le kompostarna na parcelah 136/4 in 134/1. Iz tega vidika očitek tožnikov, da sklep o lokacijski preveritvi, ki dopolnjuje 111. člen OPN Selnica ob Dravi, namensko rabo spreminja tudi z možnostjo izgradnje stavbe za zbiranje in predelavo odpadnega lesa, nima pravne teže, ker tak objekt ni predmet gradbenega dovoljenja, ki se izpodbija.

74. Tožniki v tožbi nadalje grajajo stališče pritožbenega organa, da sklep o lokacijski preveritvi ni vezan na investitorja, na čigar pobudo je bil izdan. Opozarjajo, da je bil sklep izdan na pobudo lastnika parcel 136/1 in 136/4 in ne investitorja, na čigar zahtevo je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje. Sodišče pojasnjuje, da je lokacijska preveritev, ki jo je v času izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja urejal ZUreP-2, postopek, s katerim se udejanja prostorsko načrtovanje (24. točka prvega odstavka 3. člena ZUreP-2) oziroma je instrument prostorskega načrtovanja, s katerim se lahko, za doseganje gradbenega namena prostorskega izvedbenega akta, dopušča individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev (2. alineja prvega odstavka 127. člena ZUreP-2). Občina z izvedbo lokacijske preveritve dopusti individualno odstopanje od posameznega izvedbenega pogoja (prvi odstavek 129. člena ZUreP-2). Investitor, ki želi odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev, da pobudo za začetek postopka lokacijske preveritve. Pobudi priloži elaborat lokacijske preveritve (prvi in drugi odstavek 131. člena ZUreP-2). Občina elaborat preveri in občinskemu svetu predlaga, da s sklepom lokacijsko preveritev potrdi ali zavrne (četrti odstavek 131. člena ZUreP-2). Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat lokacijske preveritve javno razgrne, o tem se obvesti lastnike sosednjih nepremičnin, ki lahko podajo pripombe (sedmi odstavek 131. člena ZUreP-2). Sklep o lokacijski preveritvi se nato objavi v uradnem glasilu občine (osmi odstavek 131. člena ZUreP-2). Sam sklep o lokacijski preveritvi je obvezna pravna podlaga za izdajo predodločbe ali gradbenega dovoljenja in za izvedbo posegov v prostor za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno (prvi odstavek 133. člena ZUreP-2).

75. Po aktualni zakonodaji je sklep o lokacijski preveritvi izrecno uvrščen med prostorske izvedbene akte (drugi odstavek 50. člena ZUreP-3). Čeprav ZUreP-2 v drugem odstavku 48. člena lokacijske preveritve ne uvršča med prostorske izvedbene akte, pa je ta institut nomotehnično uvrščen v 4. poglavje z naslovom Prostorski izvedeni akti. To poglavje je razdeljeno na 1. oddelek z naslovom Državno prostorsko načrtovanje in na 2. oddelek z naslovom Občinsko prostorsko načrtovanje. Slednji oddelek v posameznih pododdelkih ureja občinski prostorski načrt - OPN, občinski podrobni prostorski načrt - OPPN, odlok o urejanju naselij in krajine ter lokacijsko preveritev. Lokacijska preveritev je tako nedvomno način udejanjanja prostorskega načrtovanja, ki se zaključi z aktom - sklepom o lokacijski preveritvi.

76. Nedvomno drži, kar navajajo tožniki, da se postopek lokacijske preveritve izvede na pobudo investitorja (prvi odstavek 131. člena ZUreP-2). Ni sporno, da je bil pri izdaji konkretnega sklepa o lokacijski preveritvi, ki se nanaša na parcele 142/3, 136/4 in 134/1, pobudnik postopka lastnik nepremičnin in ne prizadeta stranka, ki je kot investitorka vložila zahtevo, na podlagi katere je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje. Sodišče pa se pridružuje naziranjem tožene stranke, da to ni ovira za uporabo obravnavanega sklepa o lokacijski preveritvi kot materialnega predpisa pri izdaji izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Ne glede na to, da se začne postopek na pobudo konkretne osebe - investitorja, je lokacijska preveritev instrument prostorskega načrtovanja in je kot tak vezan na prostor (konkretno na parcele 142/3, 136/4 in 134/1) in ne na konkretno osebo. To izhaja iz samega sklepa, pri izdaji katerega se Občinski svet Občine Selnica ob Dravi ne sklicuje za pobudo investitorja, temveč na 131. člen ZUreP-2. Tudi iz vsebine sklepa izhaja, da se spremembe OPN navezujejo na prostor (zemljiške parcele) in se ne dovoljujejo v korist poimensko določene osebe. Čeprav lokacijska preveritev v drugem odstavku 48. člena ZUreP-2 ni izrecno našteta med prostorskimi izvedbenimi akti, pa jo mednje uvršča nomotehnična ureditev. Ker so prostorski izvedbeni akti splošni akti (drugi odstavek 48. člena ZUreP-2), po prepričanju sodišča velja to tudi za sklep o lokacijski preveritvi. 9 Oporo za takšno razlago ima sodišče tudi v aktualni zakonodaji, saj drugi odstavek 50. člena ZUreP-3 sklep o lokacijski preveritvi izrecno opredeljuje kot splošni pravni akt. Iz navedenega izhaja, da je tudi obravnavani sklep o lokacijski preveriti materialni predpis, na podlagi katerega upravni organ opravi presojo skladnosti gradnje po 1. točki prvega odstavka 43. člena GZ.

77. Neutemeljene so nadalje tožbene navedbe o nepravilni določitvi vplivnega območja. Prvi odstavek 4. člena Uredbe določa, da je pri načrtovanju kompostarne ali bioplinarne treba zagotoviti, da je zunanji rob območja kompostarne ali bioplinarne od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin oddaljen: 1. za kompostarne najmanj 300 m pri zaprtem kompostiranju in najmanj 500 m pri odprtem kompostiranju; 2. za bioplinarne najmanj 300 m in najmanj 500 m pri anaerobni razgradnji z naknadnim odprtim kompostiranjem. Vsebino citirane določbe povzema tudi 1. alineja šestega odstavka 105. člena OPN Selnica ob Dravi, ki pa v zadnjem stavku te alineje dodatno določa, da so odmiki lahko tudi manjši samo, če so utemeljeni v strokovni presoji z vidika vplivov na okolje.

78. Kljub drugačnim trditvam tožnikov sodišče sledi ugotovitvam upravnega organa, da je zunanji rob predvidenega objekta oddaljen 300 m ali več od stavb, ki jih našteva prvi odstavek 4. člena Uredbe. Oporo za te ugotovitve ima organ v DGD, katerega sestavni del je tehnično poročilo. V njem je navedeno, da znotraj oddaljenosti do 300 m od zunanjega roba obravnavnega območja za predelavo bioloških odpadkov ni varovanih stavb iz 4. člena Uredbe. V dopolnitvi DGD, vloženi 26. 2. 2021, je tehnično poročilo dopolnjeno z lokacijskim prikazom in prikazom oddaljenosti, iz katerih so razvidne izhodiščne in končne točke oddaljenosti. Tudi iz slikovnih prikazov izhaja, da znotraj oddaljenosti 300 m od zunanjega roba obravnavanega območja za predelavo bioloških odpadkov S. ni varovanih stavb glede na 4. člen Uredbe in 105. člen OPN Selnica ob Dravi.

79. Teh ugotovitev upravnega organa tožniki ne morejo omajati z navedbami v vlogi z dne 21. 3. 2022, v kateri se sklicujejo na elaborat lokacijske preveritve Občine Selnica ob Dravi št. 351-97/2019 z dne 26. 7. 2019 in navajajo, da s strani občine angažiran urbanist sam navaja, da so skupni predvideni objekti oddaljeni približno 150 m od prvega stanovanjskega objekta. Sodišče ugotavlja, da listina št. 351-97/2019 z dne 26. 7. 2019 ne predstavlja omenjenega elaborata, temveč mnenje občinske urbanistke k elaboratu lokacijske preveritve za gradnjo stavbe za skladiščenje in predelavo lesa in lesne biomase na parceli 142/3 ter bioplinarne, kompostarne in predelave lesa na parcelah 136/4 in 134/1. 10 V navedeni listini je v okviru ugotavljanja kriterija motečega vpliva gradnje na podobo naselja ali krajine res navedeno, da je strnjeno naselje od območja oddaljeno približno 150 m. 4. člen Uredbe kot merilo odmika določa zunanji rob območja kompostarne in na tem merilu temelji DGD, medtem ko iz mnenja urbanistke ni razvidno, kaj predstavlja meje območja, od katerega je izmerjen odmik 150 m. Ta podatek zato ne more omajati ugotovitev organa, temelječih na DGD, zlasti ker urbanistka podaja mnenje o elaboratu, ki zajema več parcel, med drugim tudi parcelo 142/3, območje kompostarne pa zajema le dela parcel 136/4 in 134/1. Neuspešno poskušajo tožniki ugotovitev organa glede odmikov omajati s sklicevanjem na geodetski načrt geodeta F. F. z dne 17. 5. 2019, ki je prav tako sestavni del DGD. Iz vsebine in prilog geodetskega načrta je razvidno, da se nanaša na parceli 136/4 in 134/1, drugih parcel ne zajema. Zlasti pa ni iz načrta razvidno, da bi obsegal parcele 119/1, 119/2 in 126/, in da bi iz načrta izhajali odmiki teh parcel, ki bi nasprotovali ugotovitvam organa. Sodišče še poudarja, da z vidika pravilne uporabe določbe prvega odstavka 4. člena Uredbe niso bistveni odmiki območja kompostarne od drugih parcel, temveč od natančno določenih vrst objektov. Teh odmikov geodetski načrt ne vsebuje in tudi tožniki ne trdijo drugače.

80. Ob navedenem sodišče ugotavlja še, da sta tožnika A. A. in B. B. po svojem pooblaščencu C. C. že v upravnem postopku v izjavi z dne 19. 10. 2020 trdila, da je rob prefabriciranega montažnega objekta oddaljen le 151 metrov od prve bližnje hiše. Upravni organ je pripombe stranskih udeležencev, tudi pripombe tožnikov v tem upravnem sporu, posredoval v izjavo investitorju. Ta v odgovoru na pripombe z dne 27. 10. 2020 pojasnjuje, da bo prefabriciran montažni objekt stal na delih parcel 134/1 in 136/4 in bo postavljen tako, da znotraj območja oddaljenosti do 300 m od zunanjega roba obravnavnega območja za predelavo bioloških odpadkov S. ni varovanih stavb, ki jih našteva 4. člen Uredbe. Del odgovora je tudi grafični prikaz s prikazom lokacije območja gradnje in okoliške poselitve ter odmika gradnje od objektov v okolici. Sodišče nadalje ugotavlja, da je upravni organ z dopisom z dne 6. 11. 2020 odgovor investitorja posredoval stranskim udeležencem, med drugim tudi A. A. in B. B. po njunem pooblaščencu C. C. Posebej je upravni organ stranske udeležence opozoril na to, da lahko v skladu s petim odstavkom 39. člena GZ v določenem roku predložijo ustrezna dokazila, ki utemeljujejo njihove pripombe, pri čemer mora iti za strokovno podkrepljene dokaze. Stranska udeleženca A. A. in B. B. sta se po pooblaščencu C. C. odzvala z izjavo z dne 23. 11. 2020, vendar odmiki od stanovanjskega naselja niso (več) predmet pripomb, prav tako pa izjavi niso predložena nobena dokazila, torej tudi ne dokazila, ki bi nasprotovala podatkom DGD glede odmikov območja gradnje od stanovanjskega naselja. Sodišče po navedenem meni, da tožniki ugovora glede odmika gradnje od najbližjih stanovanjskih objektov ne morejo uspešno uveljavljati v upravnem sporu. Ta ugovor je že bil podan v upravnem postopku in je bil ovržen s projektno dokumentacijo, ki je izdelana skladu s pravili stroke (29. člen GZ), tožniki pa v upravnem postopku kljub pouku niso ravnali po petem odstavku 39. člena GZ 11 in predložili ustreznega dokazila, s katerim bi ovrgli izmere, ki jih vsebuje DGD.

81. Tožniki pa v upravnem sporu svoje navedbe glede odmikov gradnje od stanovanjskih stavb nadgradijo z novimi dejstvi. Navajajo, da sta prvi tožnik in druga tožnica od vplivnega območja oddaljena manj kot 200 m, tretji tožnik pa okoli 200 m. Kot je sodišče že pojasnilo (57. točka obrazložitve), je procesno izhodišče za obravnavanje dejanskega stanja v upravnem sporu določeno v tretjem odstavku 20. člena in v 52. členu ZUS-1. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

Tožniki so bili na naroku 24. 10. 2024 pozvani k pojasnilom v smislu 52. člena ZUS-1, vendar pooblaščenec tožnikov kljub pozivu sodišča ni obrazložil, zakaj tožniki teh dejstev in dokaza niso navajali oziroma predlagali že v upravnem postopku. Pooblaščenec je sicer predlagal dodelitev roka za izjavo o razlogih, sklicujoč se na odsotnost tožnikov in dejstvo, da jih v postopku na prvi stopnji izdaje upravnega akta ni zastopal. Sodišče je tak predlog zavrnilo. Že citirane zakonske določbe od tožnika zahtevajo, da ustrezna pojasnila poda že ob navajanju novega dejstva in dokaza.

Ob upoštevanju navedenih določb in dolžnosti skrbnega in pravočasnega uresničevanja svojih pravic se od stranke pričakuje, da bo najkasneje na naroku za glavno obravnavo sodišču posredovala vsa potrebna pojasnila glede svojih dokaznih predlogov, saj je ravno glavna obravnava namenjena izvajanju dokazov in v tem okviru tudi presoji o tem, katere dokaze je glede na procesna izhodišča dopustno izvesti. Po prepričanju sodišča gre za enostaven poziv k pojasnilu, ki bi ga stranka ob dolžni skrbnosti mogla pričakovati in na katerega se bi lahko odzvala na samem naroku, zato dodelitev posebnega roka ni upravičena.

Zaradi vsega navedenega stališča sodišča ne omaja pojasnilo pooblaščenca, ki se nanaša na odsotnost samih strank z naroka 12 in s tem nemožnost pridobitve pojasnil od stranke, saj neupravičen izostanek stranke z naroka ne more biti razlog za dodelitev roka njenemu pooblaščencu, da izkaže upravičenost navajanja novih dejstev in dokazov. Po navedenem sodišče ugotavlja, da tožniki niso opravičili svoje pasivnosti v upravnem postopku, zato ocenjuje, da gre za nedovoljeno tožbeno novoto, ki je ni upoštevalo in obravnavalo. Ker obravnavane navedbe niso bile pravočasno zatrjevane, je posledično zavrnjen dokaz s izvedencem, ki bi naj ugotovil dejanski odmik stavb tožnikov od spornega območja.

Predmet dokazovanja so namreč lahko le trditve strank o pomembnih dejstvih, ki so pravočasno navedena. Sodišče dodaja, da je zavrnitev dokaznega predloga z izvedencem utemeljena tudi zato, ker je tudi dokaz kot tak nedovoljen v smislu 52. člena ZUS-1, saj tožniki niso navedli opravičljivih razlogov za opustitev navajanja tega dokaza v upravnem postopku, zlasti tudi z vidika dejstva, da so bili na predlaganje dokazov izrecno opozorjeni.

82. Sodišče odgovarja tudi na trditve tožnikov o neskladnosti OPN Selnica ob Dravi z Uredbo, ko gre za ureditev materije odmikov zunanjega roba kompostarne ali bioplinarne od območja stanovanjskih in drugih stavb. Kot je sodišče že navedlo, je materija v 1. alineji šestega odstavka 105. člena OPN Selnica ob Dravi urejena vsebinsko enako kot v 4. členu Uredbe z izjemo stavka, ki ga dodaja navedeno določilo OPN Selnica ob Dravi in ki dopušča manjše odmike (od predpisanih v Uredbi), če so utemeljeni v strokovni presoji z vidika vplivov na okolje. Sodišče ne soglaša s stališčem tožnikov, da je skladnost take ureditve v splošnem aktu lokalne skupnosti z Uredbo kot podzakonskim aktom predhodno vprašanje v predmetnem upravnem sporu. Tožnikom namreč ni uspelo izpodbiti ugotovitve upravnega organa, da je odmik zunanjega roba kompostarne od stanovanjskih stavb najmanj 300 m in je tako tak odmik skladen z določbami Uredbe. Upravni organ se opira na določbe Uredbe in ne na sporno določbo OPN Selnica ob Dravi. Šele če bi gradbeno dovoljenje temeljilo na krajšem odmiku in na sporni določbi 105. člena OPN Selnica ob Dravi, da je odmik lahko manjši, če je strokovno utemeljen, bi sodišče moralo obravnavati vprašanje posledic medsebojne neusklajenosti določb pravnih aktov. Ker sporni del določbe ni materialno pravno izhodišče v konkretni zadevi, ni razlogov za prekinitev predmetnega postopka do rešitve vprašanja skladnosti predpisov, kakor predlagajo tožniki.

83. Sodišče ugotavlja še, da tožniki v pripravljalni vlogi z dne 24. 4. 2023 na svoje trditve o neupoštevanju odmikov območja gradnje navezujejo nadaljnje trditve, da je "s tem ... nezakonita podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je nezakonit elaborat lokacijske preveritve za gradnjo stavbe za skladiščenje in predelavo lesa in lesne biomase na parceli 142/3 ter bioplinarne, kompostarne in predelave lesa na parcelah 136/4 in 134/1 ...". Navajajo, da je bila lokacijska preveritev potrjena s sklepom z dne 28. 11. 2019, v katerem se navaja, da prihaja do individualnih odstopanj po določbah 127. in 133. členu ZUreP-2. Glede na to, da tožniki v nadaljevanju navajajo, da zaradi uporabe nedopustne izjeme, ki je v nasprotju z Uredbo, gre za predhodno vprašanje, in da Občina Selnica ob Dravi v roku, ki ga je določilo ministrstvo, ni opravilo uskladitve prostorskega akta, sodišče ocenjuje, da tožniki elaboratu očitajo nezakonitost iz istega razloga, kot očitajo neskladnost OPN Selnica ob Dravi z Uredbo, torej zaradi ureditve odmikov območja gradnje od določenih objektov. Poleg tega so tožniki na naroku 24. 10. 2024 po svojem pooblaščencu navajali, da je tretja oseba G. G. pri Ministrstvu za naravne vire in prostor vložila vlogo z vlogo z dne 13. 4. 2023, s katero je predlagala ugotovitev ničnosti ali razveljavitev elaborata lokacijske preveritve za gradnjo stavbe in skladiščenje in predelavo lesa in lesne biomase ter bioplinarne, kompostarne in predelave lesa na nepremičninah, ki so predmet obravnavane zadeve. Tožniki so navajali, da je od tega, ali je elaborat lokacijske preveritve zakonit oziroma nezakonit, odvisna rešitev predmetnega upravnega spora.

84. Tožniki tudi v zvezi z navedenim elaboratom zmotno menijo, da gre za predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 47. člena ZUS-1, zaradi česar je sodišče njihov predlog za prekinitev predmetnega upravnega spora na naroku 24. 10. 2024 zavrnilo. Očitno je namreč, da tožniki nezakonitost vidijo v drugačni ureditvi odmikov območja gradnje od določenih vrst objektov, kot je urejena v prvem odstavku 4. člena Uredbe. Poleg tega, da upravni organ glede obravnavane gradnje ugotovi, da so pri načrtovanju kompostarne upoštevani odmiki, ki jih določa prvi odstavek 4. člena Uredbe, sodišče ugotavlja, da tožniki kot tak nezakoniti predpis štejejo elaborat lokacijske preveritve, ki v predmetni zadevi ni del materialne podlage za odločanje. Materialni predpis, ki ga je uporabil upravni organ, je namreč akt prostorskega načrtovanja, kar pa je sklep o lokacijski preveritvi. Elaborat kot tak ni predpis, temveč le strokovna podlaga za njegovo sprejetje. Nenazadnje sodišče ugotavlja, da sklep o lokacijski preveritvi ne ureja odstopanj, ki bi se nanašali na odmike, temveč odstopanja glede vrste objektov, njihove velikosti in oblikovanja. Glede na opisane okoliščine sodišče ocenjuje, da ni razlogov za prekinitev predmetnega upravnega spora in ovir, ki bi preprečevale odločitev o tožbi. Sodišče le še dodaja, da mora predhodno vprašanje (kot samostojna celota) po vsebini pomeniti del dejanskega stanja zadeve, o kateri se odloča, in se mora nanašati na vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, čemur trditve tožnikov ne ustrezajo. Tožniki se sklicujejo na nezakonitost predpisa (med katere se elaborat, kot je sodišče pojasnilo zgoraj, ne uvršča) kot podlage za odločanje, kar ne ustreza definiciji predhodnega vprašanja.

85. Tožniki gradbenemu dovoljenju očitajo pomanjkljivost tudi iz razloga, ker njegov izrek ne vsebuje podatka o dopustnih količinah izhodne snovi v predelavi bioloških odpadkov. Meni, da ta zahteva izhaja iz 5. točke prvega odstavka 45. člena GZ, s čemer sodišče ne soglaša. V skladu z navedeno določbo mora izrek gradbenega dovoljenja vsebovati morebitne pogoje za izvedbo gradnje, vzdrževanje in uporabo objekta. Zahteva iz citiranega določila se nanaša na samo gradnjo (objekt) in ne na dejavnost oziroma obratovanje naprave. Ukrepi in pogoji za obratovanje naprave niso stvar gradbenega dovoljenja, temveč okoljevarstvenega dovoljenja, za pridobitev katerega je predpisan ločen postopek po zakonu, ki ureja varstvo okolja. 13

86. Sodišče ugotavlja, da izrek gradbenega dovoljenja vsebuje pogoje za izvedbo gradnje, vzdrževanje in uporabo objekta (stran 5 in stran 6 zgoraj). Tožniki gradbenemu dovoljenju v tem delu očitajo pomanjkljivost tudi s trditvami, da ne vsebuje določb o izvajanju nadzora, da se prepušča način uporabe, vzdrževanje in nadzor kasnejšemu obdobju, ker izrek vsebuje navedbo, da se bodo te aktivnosti izvrševale ob izkazani potrebi na stroške investitorja, pri čemer se ta potreba ne opredeljuje in tudi ne navaja, kako se bo izvajal monitoring ter morebitne potrebe in nadzor nad tem. Sodišče ugotavlja, da so očitki tožnikov ostali na pavšalni ravni. Poleg tega sodišče dodaja, da se pogoji za gradnjo, čeprav so del gradbenega dovoljenja, navezujejo na kasnejše faze, predvsem na fazo izdelave projekta za izvedbo oziroma izvajanje gradnje. Eden izmed pogojev za začetek gradnje (po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja) je tudi prijava začetka gradnje, ki ji je potrebno priložiti projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (63. člen GZ). Njen namen je izvajalcu podati strokovna navodila za zakoličenje objekta in izvajanje gradnje, pri čemer mora biti izdelana v skladu z gradbenim dovoljenjem. S projektno dokumentacijo se dokazuje izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev (14. člen Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov). 14 Prav tako nadzor nad gradnjo in kasnejšo uporabo objekta ni predmet gradbenega dovoljenja. Gradnja v skladu s projektno dokumentacijo, prostorskim izvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi ter gradbenim dovoljenjem je v pristojnosti nadzornika (13. člen GZ), ki ga mora investitor imenovati pred izvedbo gradnje (62. člen GZ). Prav tako se nadzor opravlja preko instituta inšpekcijskega nadzora (77. - 86. člen GZ). Nadzor nad obratovanjem same naprave vključno z izvajanjem obratovalnega monitoringa pa je urejen v zakonu, ki ureja varstvo okolja, in prav tako ni predmet gradbenega dovoljenja.

87. Neutemeljene so tudi navedbe o kršitvah 1. točke tretjega odstavka 4. člena Uredbe, ker gradbenemu dovoljenju niso bili predloženi izračuni za ekonomsko upravičenost glede količine in vrste biološko razgradljivih odpadkov ter izbrano tehnologijo njihove predelave, vključno z vplivi na okolje. Tožniki trdijo, da gre za ekonomsko neupravičeno investicijo z vplivi na okolje. Kot je sodišče že pojasnilo, obravnavani upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja ni potekal po določbah GZ za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, katerih del je tudi presoja vplivov na okolje. Izdan je bil sklep ARSO št. 35405-79/2020-5 z dne 11. 5. 2020, iz katerega izhaja, da za objekt ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, zato izvedba predhodnega postopka za nameravani poseg in posledično pridobitev okoljevarstvenega soglasja nista potrebna. Tožniki izpodbijajo upravni akt, katerega vsebina je dovoljene za gradnjo. To je vezano na izpolnjevanje pogojev, določenih v prvem odstavku 43. člena GZ, na druge predpise pa le, če tako izhaja iz navedenega določila GZ. Uredba, na katero se sklicujejo tožniki, je podzakonski predpis, izdan na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja. Njen temeljni namen so pravila ravnanja v zvezi s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, zato je potrebno tehtati, ali posamezna določba taka, da zavezuje upravni organ pri presoji pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Taka je nedvomno določba o odmikih objektov kompostarne in bioplinarne od drugih objektov na vplivnem območju (prvi odstavek 4. člena), katere vsebina je povzeta tudi v OPN Selnica ob Dravi. Ekonomska upravičenost naložbe pa gotovo ni vprašanje, povezano z graditvijo objektov, ki bi ga moral presojati organ pri izdaji gradbenega dovoljenja. To ne izhaja iz namena zakona, ki je v zaščiti javnega interesa (prvi odstavek 2. člena GZ) 15 niti iz citiranih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Hkrati sodišče znova pripominja, da tožniki tudi na tem mestu ne pojasnijo, kako je ekonomska upravičenost investicije povezana z varovanjem njihovih pravnih koristi.

88. Predmet izpodbijanja in posledično presoje sodišča je lahko le izrek upravnega akta. Čeprav navedbe tožnikov, da je v gradbenem dovoljenju določeno, da se produkcija celotne predelave uporabi za sanacijo zemljišča okoli pilotne naprave, nakazujejo, da gre za del izreka gradbenega dovoljenja, sodišče ugotavlja, da predmet izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni nadaljnja uporaba komposta. Niti način uporabe komposta niti sanacija po zaključku obratovanja naprave ne sodita v vsebino izreka gradbenega dovoljenja, zato se sodišče ne bo opredeljevalo do navedb tožnikov, ki opozarjajo na 24., 25. in 26. člen Uredbe, ki urejajo uporabo komposta in digestata.

89. Tožniki s tožbo niso uspeli omajati razlogov, na katerih upravni organ utemeljuje odločitev o izdaji gradbenega dovoljenja. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje pravilno in zakonito ter da je bil postopek pred njegovo izdajo pravilen, sodišče pa ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

90. Tožniki so zahtevali povrnitev stroškov upravnega spora. Sodišče je odločilo, da jih trpijo sami. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Vse nepremičnine, obravnavane v predmetni sodni odločbi, se nahajajo v katastrski občini ... V nadaljevanju te sodne odločbe zato sodišče v izogib ponavljanju ob navedbi posamezne parcele ne bo navajalo katastrske občine.

2 Matjaž Remic, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, stran 234, in Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, 2006, stran 422 in 423.

3 Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino (prvi odstavek 256. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Stavbna pravica je lahko ustanovljena za določen ali nedoločen čas (drugi odstavek 256. člena SPZ).

4 Prim. z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015.

5 Iz 50. člena OPN Selnica ob Dravi izhaja, da EUP pomeni enoto urejanja prostora, pri čemer je s kratico DR označena "makro" enota urejanja prostora Dravsko polje, ki obsega manjše enote z oznakami DR-1 do DR-60.

6 Iz 50. člena OPN Selnica ob Dravi izhaja, da kratica O opredeljuje območje okoljske infrastrukture kot osnovno in podrobnejšo namensko rabo, s kratico LNs pa so opredeljene površine pridobivanja prostora v sanaciji.

7 Navedeni sklep je objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 25 z dne 6. 12. 2019.

8 Uredba o odpadkih, objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 37/2015 z dne 29. 5. 2016, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, ki je prenehala veljati 14. 6. 2022, uporablja pa se do 31. 12. 2025.

9 Takšno stališče je že zavzeto v sklepu UPRS II U 100/2021-10 z dne 2. 7. 2021.

10 Sodišče ugotavlja, da se tako omenjeno mnenje kot elaborat nahajata v upravnem spisu. Predložena sta 18. 12. 2020 s strani stranskega udeleženca H. H.

11 Peti odstavek 39. člena GZ določa, da mora stranka, ki med postopkom poda izjavo, iz katere izhaja, da nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve v izjavi predložiti dokaze.

12 Tožniki so bili preko svojega pooblaščenca na narok 24. 10. 2024 vabljeni, vendar se na vabilo niso odzvali in izostanka niso upravičili.

13 V izreku izpodbijanega gradbenega dovoljenja je kot pogoj za začetek gradnje določena pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

14 Navedeni pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 36/2018 z dne 30. 5. 2018. Veljal je do 20. 12. 2021, uporabljal pa se je do 24. 3. 2023. Aktualni Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 30/2023 z dne 10. 3. 2023, ima vsebinsko podobne določbe v 11. členu.

15 Javni interes pri graditvi objektov pomeni predvsem varnost objektov, varstvo okolja in ohranjanje in zaščita narave, ne pa premoženjskih interesov investitorja projekta.