Court allows appeal, rejecting administrator's request for court consent on land registry matters outside bankruptcy management scope.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana allowed the appeal against the first-instance court's grant of consent for a land registry agreement. The bankruptcy administrator requested court approval to facilitate a co-ownership split, arguing the debtor was a co-investor in a building where all commercial spaces were sold. The court ruled that judicial consent is only required for acts constituting the management of the bankruptcy estate under specific bankruptcy law provisions. Consequently, the court determined that resolving land registry status does not fall within the scope of bankruptcy management and ordered the consent request to be rejected.
Legislator headnote
AI generated322. člen ZFPPIPP; 110. člen ZOP: Judicial consent under bankruptcy law applies exclusively to acts constituting the management of the bankruptcy estate and does not extend to procedures for rectifying land registry status.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upraviteljičin predlog z dne 9. 1. 2025 za izdajo soglasja zavrže.
[JEDRO]
Soglasje sodišča ni primerno sredstvo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (videti je, da je to nepravdni postopek po 110. členu Stvarnopravnega zakonika). Tudi po ustaljeni sodni praksi sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki pomenijo upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Stečajna upraviteljica je z dopisom Soglasje k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja z dne 9. 1. 2025 predlagala, naj ji sodišče v skladu s 322. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) poda soglasje, da bo sodelovala pri sklenitvi sporazuma o razdružitvi solastnine v etažno lastnino. Stečajna dolžnica naj bi bila sicer v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica 7/75-deleža na parceli 0000 0000/1, kjer je na .... v ... poslovna stavba. Dolžnica naj bi bila ena od dveh investitorjev njene izgradnje. V njej naj ne bi imela v posesti nobenega poslovnega prostora, saj naj bi bili vsi prodani. Njihovi lastniki in investitorja naj bi bili 13. 3. 2014 sklenili izvensodno poravnavo, v kateri se ugotavlja, da solastniški deleži, kot so vpisani v zemljiško knjigo, niso skladni z dejanskim stanjem, ker investitorja nista lastnika nobenih prostorov.
2. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je dalo soglasje k sklenitvi izvensodne poravnave med stečajnim dolžnikom kot soinvestitorjem pri gradnji stavbe skupaj z N., d. o. o. (prej A., d. o. o.) in solastniki poslovne stavbe na parceli 0000 0000/1 z dne 13. 3. 2014.
3. Zoper ta sklep se pritožuje uvodoma navedena upnica, ki ima na navedenem dolžničinem deležu na parceli 0000 0000/1 ločitveno pravico.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Soglasje sodišča je potrebno pri poslih upravljanja stečajne mase (drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP), in sicer pri oddaji premoženja stečajnega dolžnika v najem, pri nalaganju njegovega denarnega dobroimetja in pri sklenitvi sodne ali izvensodne poravnave v postopkih oziroma izvedbi drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3 in 5.3.4 ter iz oddelka 5.6 ZFPPIPP (prvi odstavek 322. člena). Pri tem trojem gre za napotila na odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov, na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika in na posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. V tej zadevi ne gre za nič od naštetega (ne po upraviteljičinem predlogu ne po od tega drugačnem izreku izpodbijanega sklepa). Soglasje sodišča ni primerno sredstvo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (videti je, da je to nepravdni postopek po 110. členu Stvarnopravnega zakonika). Tudi po ustaljeni sodni praksi sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki pomenijo upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP (gl. sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 272/2021 z dne 15. 7. 2021).
6. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.