Appeal dismissed; first-instance court correctly rejected incomplete claim under ZPP Art. 108.4.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljičino vlogo pravilno zavrglo kot nepopolno (četrti odstavek 108. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom kot nepopolno zavrglo predlagateljičino vlogo z dne 29. 4. 2021.

2. Predlagateljica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodišče prve stopnje njene vloge začne reševati nepristransko in v skladu s sodniško etiko. Izpostavlja, da je sodišče kršilo ustavno pravico do poštenega sojenja, ki vključuje dolžnost razsojanja brez nepotrebnega odlašanja. Izpodbijani sklep je bil izdan dve leti in pol po dopolnitvi vloge. Navaja, da je v vlogah izpolnila vse pogoje (elemente) za nastanek odškodninske obveznosti (škodljivo dejstvo, nedopustno škodo, vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in škodo in odgovornost za nastalo škodo), vloge so obširno opisane z dokazi in so bile dopolnjene s pomočjo odvetniškega svetovanja. Povzema besedilo 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1344/2019 ter uveljavlja kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 2. člen Preambule EKČP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predlagateljičine vloge z dne 29. 4. 2021 kot nerazumljive in nepopolne.

5. Pritožnica v pritožbi zgolj povzema besedilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne pojasni, zakaj meni, da je bila ta procesna kršitev v obravnavani zadevi zagrešena. Pritožbeno sodišče, ki na kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), pojasnjuje, da je navedena kršitev določb postopka podana le v tistih redkih primerih, ko sodne odločbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima, saj je iz sklepa sodišča prve stopnje mogoče jasno razbrati, kakšni so bili razlogi za izpodbijano odločitev.

6. Na obstoj absolutne bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t.i. protispisnost) pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnica bi tako morala v pritožbi konkretizirano navesti, katero listino, zapisnik ali prepis zvočnega posnetka je sodišče nepravilno preneslo v sodno odločbo, čemur pa zgolj s prepisom zakonskega besedila te procesne kršitve ni zadostila.

7. Po 105. členu ZPP morajo biti vloge, kar velja tudi za tožbo, razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Poleg navedenega mora tožba v skladu s 180. členom ZPP obsegati še določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in identifikacijske podatke strank iz 180.a člena ZPP. Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP).

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da predlagateljica v vlogi z dne 29. 4. 2021 in 31. 10. 2021 ni točno opredelila zahtevka in ni navedla dejstev, na katera so se opirali zahtevki in niso bili predlagan dokazi, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, nadalje ni določno navedla nasprotne oziroma tožene stranke ter njihove identifikacijske podatke zlasti osebno ime, EMŠO in naslov prebivališča. Zato je sodišče prve stopnje predlagateljico na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP s sklepom pisno pozvalo, naj svoj predlog dopolni oziroma opredeli tako, da se bo vloga popolna in jo bo sodišče lahko obravnavalo. Iz razlogov sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da je predlagateljica v roku iz pozivnega sklepa pravočasno vložila vlogo z dne 3. 2. 2022, v kateri je sicer predložila še vrsto dokazov, pri čemer tudi ta vloga ni bila razumljiva in popolna, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. V vlogi še vedno ni točno določen tožbeni zahtevek, niso navedene nasprotne stranke z identifikacijskimi podatki, niti tožba ni primerno oblikovana, še manj so v vlogi navedena dejstva, na katera se opirajo zahtevki in dokazi, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

9. Pritožnica v pritožbi povzetih odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožbeno obrazloženo ne izpodbija. Zgolj posplošeno navaja, da je izpolnila vse pogoje (elemente) za nastanek odškodninske obveznosti, saj so vloge obširno opisane z dokazi in dopolnjene s pomočjo odvetniškega svetovanja. Določilo 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, ki opredeljuje meje pritožbenega preizkusa, sodišču druge stopnje nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. 1 Predlagateljica v pritožbi ni konkretizirano navedla, katera dejstva v zvezi z odškodninsko odgovornostjo je navedla in v kateri izmed vlog. Zato sodišče druge stopnje predlagateljičinih pritožbenih navedb ni moglo preizkusiti, saj so povsem pavšalne. Kršitve postopkovne določbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijani sklep (108. člen ZPP), pa predlagateljica pritožbeno niti določno ne uveljavlja.

10. Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru predlagateljico predhodno pozvalo, da vlogo v roku dopolni in jo tudi opozorilo na pravne posledice, če pozivu ne bo sledila, je postopalo skladno z določili ZPP o nepopolnih vlogah (108. člen ZPP), zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru kršilo 6. člen EKČP (pravica do poštenega sojenja) in 2. člen Preambule EKČP.

11. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s sklepom predlagateljici kršilo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, niso utemeljene, saj sam potek časa od predlagateljičine dopolnitve vloge na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva. 2 Tudi ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na sklep VSL II Cp 1344/2019, saj obravnava povsem drugo dejansko in procesno situacijo, 3 kot je podana v obravnavanem sklepu, zato ne gre za primerljivi zadevi.

12. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ob obrazloženem vlogo pravilno zavrglo kot nepopolno (četrti odstavek 108. člena ZPP).

13. Ker se je po obrazloženem pritožba izkazala za neutemeljeno, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih predlagateljica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 Prim. npr. tudi sodbo VSRS II Ips 25/2020 z dne 18. 9. 2020.

2 Ob tem je zgolj še dodati, da iz podatkov predmetnega spisa - UZ na list. št. 35 izhaja, da je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP čakalo z odločitvijo na pravnomočni zaključek postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (N 25/2022), ki je bil uveden zoper predlagateljico.

3 V zadevi VSL II Cp 1344/2019 se je sodišče druge stopnje ukvarjalo z vprašanjem popolnosti pritožbe, na kateri je podpis tožnikovega pooblaščenca fotokopiran ali natisnjen (ne pa lastnoročno neposredno zapisan na papir).