Supreme Court dismisses review application for failing to precisely define the disputed legal issue as required by law.

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II. Tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Natančna in konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je najpomembnejša sestavina predloga za dopustitev revizije. Ne zadošča, da stranka le opisuje sporno pravno razmerje in na splošno zatrjuje, zakaj se s sprejeto odločitvijo ne strinja. Pravno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz 367.a člena ZPP mora biti jasno postavljeno, tudi obrazložitev mora biti nanj problemsko osredotočena. Ne zadošča torej splošna procesna ali materialnopravna graja odločitve Upravnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju (v nadaljevanju Upravno sodišče), je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Dravograd, št. 213-5/2017-6207-56 z dne 17. 2. 2022 v zvezi z odločbo in sklepom Ministrstva za notranje zadeve, št. 213-806/2022/2 (133-02) z dne 27. 9. 2022. Z izpodbijano odločbo je upravni organ odločil, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, organ druge stopnje pa je tožničino pritožbo zavrnil.

2. Upravno sodišče je presodilo, da je bil A. A. avstrijski državljan že na podlagi domovinske pravice na dan 13. 3. 1938, z rojstvom pa je temu statusu sledila tudi tožnica, ki je po rodu/rojstvu dne 28. 3. 1940 postala avstrijska državljanka kot nasledstvo po svojem zakonskem očetu A. A. na podlagi 1.a člena Zakona o prevedbi državljanstva - Staatsburgerschafts-Uberleitungsgesetzes (StuG) 1949.

3. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo glede osemnajst vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP). 1

7. Predlagateljica zahtevam glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije ni zadostila.

8. Prvih štirinajst vprašanj (9. in 10. stran predloga) se nanaša na očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka (prvih enajst) in pravilne uporabe materialnega prava (dvanajsto, trinajsto in štirinajsto vprašanje), ne da bi katerokoli izmed teh vprašanj vsebovalo konkretno opredelitev pravnega problema. Natančna in konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč najpomembnejša sestavina predloga za dopustitev revizije. Ne zadošča, da stranka le opisuje sporno pravno razmerje in na splošno zatrjuje, zakaj se s sprejeto odločitvijo ne strinja. Pravno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz 367.a člena ZPP mora biti jasno postavljeno, tudi obrazložitev mora biti nanj problemsko osredotočena. Ne zadošča torej splošna procesna ali materialnopravna graja odločitve Upravnega sodišča.

9. Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog glede prvih štirinajst vprašanj nepopoln. Vprašanja namreč ne presegajo vprašalne oblike očitkov o kršitvah pravil postopka in splošnega vprašanja, ali je bilo pri izpodbijani odločitvi materialno pravo pravilno uporabljeno. Pomembnega pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, pa ni mogoče hitro in nedvoumno izluščiti niti iz besedila predloga. To je namreč prepredeno z navajanjem dejanskih okoliščin in grajo ugotovljenega dejanskega stanja, kar sploh ne more biti predmet revizijskega postopka. Navedbe, s katerimi predlagateljica izraža zgolj nestrinjanje z rezultatom dokazne ocene in njeno obrazložitvijo, pa same po sebi tudi ne zadoščajo za opredelitev pomembnega pravnega vprašanja, ne glede postopka sprejemanja te dokazne ocene ne glede njene obrazložitve, na kar se nanaša prvih enajst vprašanj na 9. in 10. strani predloga. Iz zadnjih treh vprašanj na 10. strani predloga pa ni razvidno niti, na katero pravno pravilo materialnega prava naj bi se ta vprašanja nanašala.

10. Predlagateljica na 12. in 13. strani predloga navaja še štiri vprašanja, od katerih se prvo nanaša na kršitev načela kontradiktornosti, ker da se je sodišče sklicevalo na dokument, ki se v spisu ne nahaja kot dokaz. Predlagateljica navaja, da gre za Domovinski list z dne 26. 9. 1926 št. 1032/26. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhaja, da se je Upravno sodišče do obstoja navedenega dokumenta - ter do dejstev, ki iz njega izhajajo, opredelilo na podlagi drugih (v postopku predloženih) dokazov (60. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Predlagano vprašanje torej ne izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, posledično tudi nima (in tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Tudi preostala tri vprašanja, ki jih predlagateljica navaja na 12. in 13. strani predloga, ne izhajajo iz razlogov izpodbijane sodbe. Nanašajo se na vprašanje kršitve načela kontradiktornosti in pomanjkljivosti iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker Upravno sodišče na glavni obravnavi ni zaslišalo priče B. B. Vendar predlagateljica prezre, da procesnega očitka glede pravice do izjave v zvezi z zaslišanjem te priče v upravnem postopku v tožbi ni uveljavljala, niti sodišču ni predlagala dokaza za zaslišanje te priče.

12. Zatrjuje sicer odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča s sklicevanjem na sklepa VIII Ips 246/2016, X Ips 45/2019 in sodbo IV Ips 98/2014, a tudi tega ne izkaže na primeren način, saj ne navede pravne in dejanske primerjave stanja kot to nalaga četrti odstavek 367.b člena ZPP.

13. Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

14. Odločitev o predlagateljičinih stroških postopka s predlogom za dopustitev revizije temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ker predlagateljica s svojim predlogom ni uspela, sama trpi svoje stroške tega postopka.

15. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.