Appeal granted; debtor's invalid status and lack of assets defeat administrator's objection to debt discharge.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor stečajnega upravitelja z dne 7. 1. 2025 proti odpustu obveznosti, zavrne.

II. Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Dolžniku, ki ima status invalida (po odločbi Zavoda RS za zaposlovanje) in kot tak ni zaposljiv, ni mogoče očitati, da bi si moral poskušati najti zaposlitev. Ker tudi nima nobenega premoženja, je izpodbita domneva, da si dolžnik ni prizadeval dovolj za poplačilo upnikov (6. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). S tem pa je izpodbita tudi domneva, da dolžnikov predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti (četrti odstavek 399. člena ZFPPIPP).

Postopek odpusta obveznosti je voden izključno v korist dolžnika, zato načelo povračila stroškov po uspehu (prvi odstavek 154. člena ZPP) v tem postopku ni smiselno uporabljivo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru stečajnega upravitelja proti odpustu obveznosti in postopek odpusta obveznosti ustavilo ter zavrnilo predlog dolžnika za odpust obveznosti.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dolžnik ima še vedno status invalida in je nezaposljiv, zaradi česar mu ni mogoče očitati, da si ni prizadeval iskati zaposlitev.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stečajni upravitelj je vložil ugovor proti odpustu obveznosti na podlagi ugovornega razloga po 1. točki prvega odstavka 403. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Skliceval se je na to, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti po 6. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa izpodbojno domnevo, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če si stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov, pri čemer se šteje, da si dolžnik ni prizadeval dovolj, če je poplačal manj kot 10 odstotkov vseh prijavljenih terjatev ali če zaradi ravnanj dolžnika ali glede na njegov premoženjski položaj ni mogoče pričakovati, da bo do izteka preizkusnega obdobja poplačal terjatve v tej višini, razen če sodišče glede na višino prijavljenih terjatev, socialni položaj in prizadevanja dolžnika oceni, da je upravičeno, da se dolg dolžniku odpusti. Omenjena določba je bila uveljavljena z novelo ZFPPIPP-H in velja tudi za ta postopek osebnega stečaja, ki se je začel pozneje.

6. V konkretnem primeru ni sporno, da v postopku osebnega stečaja ni bilo doseženo 10 % poplačilo prijavljenih terjatev in da glede na dolžnikov premoženjski položaj tudi ni mogoče pričakovati, da bo do izteka preizkusnega obdobja poplačal terjatve v tej višini. Dolžnik nima premoženja, ni zaposlen in prejema le socialne transferje (denarno socialno pomoč v višini 474,88 EUR in varstveni dodatek v višini 227,89 EUR), ki ne morejo biti podvrženi rubežu (101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je s tem izpolnjena domnevna baza po 6. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa je izpodbojna.

7. Zaključek sodišča prve stopnje, da je podana ovira za odpust obveznosti temelji na ugotovitvi, da dolžnik nima več priznanega statusa invalida, zaradi česar bi si lahko (oziroma moral) iskati zaposlitev, pa nikoli ni imel tega namena. Pri tem se je sodišče prve stopnje oprlo zgolj na navedbo dolžnika na naroku, da sedaj nima več statusa invalida.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj v ugovoru zoper odpust obveznosti zatrjeval, da ima dolžnik odločbo iz leta 2012 pristojnega Zavoda RS za zaposlovanje, iz katere izhaja, da mu je priznan status invalida. Odločbo je upravitelj tudi priložil ugovoru. Na status invalida se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje samo v predhodnem sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 10. 7. 2024, v katerem je tudi iz tega razloga dolžniku določilo najkrajše možno preizkusno obdobje v trajanju 6 mesecev. Kljub temu se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu oprlo zgolj na odgovor dolžnika na vprašanje sodnice na naroku, ali ima še vedno status invalida, ko je povedal, da statusa invalida več nima. Vendar je dolžnik dodal še, da mu je invalidska komisija povedala, da ni sposoben za delo in je na vprašanje sodnice, ali v zvezi s tem razpolaga z listinsko dokumentacijo, povedal, da je to odločba, s katero mu je bil priznan status invalida. Glede na takšne dolžnikove (ne v celoti skladne) navedbe in ob dejstvu, da je sodišče razpolagalo z (ugovoru priloženo) odločbo Zavoda RS za zaposlovanje o statusu invalida, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva pozvati pravdni stranki za predložitev dokazil glede veljavnosti omenjene odločbe oziroma dolžnikovega statusa invalida. Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da tega ni storilo, ampak se je oprlo zgolj na neskladne navedbe dolžnika, zaradi česar je zmotno ugotovilo dejansko stanje.

9. V pritožbenem postopku je dolžnik predložil dopis Zavoda RS za zaposlovanje, iz katerega izhaja, da se dolžnik od 26. 5. 2012 vodi v evidenci invalidov, ki jim je bila izdana odločba, da niso zaposljivi pri Zavodu RS za zaposlovanje. To nedvomno potrjuje, da ima dolžnik še vedno status invalida po odločbi iz leta 2012 in kot tak ni zaposljiv. Glede na to dolžniku ni mogoče očitati, da bi si moral poskušati najti zaposlitev. Ker dolžnik tudi nima nobenega premoženja, je po oceni pritožbenega sodišča izpodbita domneva, da si dolžnik ni prizadeval dovolj za poplačilo upnikov (6. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). S tem pa je izpodbita tudi domneva, da dolžnikov predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti (četrti odstavek 399. člena ZFPPIPP). Ugovor upravitelja tako ni utemeljen.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tako, da je ugovor upravitelja zavrnilo (drugi odstavek 406. člena ZFPPIPP). Ni pa sledilo dolžnikovemu predlogu, da naj pritožbeno sodišče obenem dolžniku odpusti obveznosti. O odpustu obveznosti bo odločalo sodišče prve stopnje, skladno s pravili, določenimi v 407. členu ZFPPIPP.

11. Pritožbeno sodišče tudi ni sledilo dolžnikovemu predlogu, da stečajni masi naloži plačilo dolžnikovih pritožbenih stroškov. Postopek odpusta obveznosti je voden izključno v korist dolžnika. 1 Zato po oceni pritožbenega sodišča v tem postopku ni mogoče uporabiti pravila o povračilu stroškov po uspehu iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Načelo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) v tem primeru ni smiselno uporabljivo (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), kar potrjujeta tudi sodna praksa 2 in pravna teorija. 3 Dolžnik se seveda lahko brani v postopku ugovora proti odpustu obveznosti (405. člen ZFPPIPP in 22. člen Ustave Republike Slovenije). Če mu pri tem nastajajo stroški, ki jih sam ne zmore, ima na voljo institut brezplačne pravne pomoči in oprostitev plačila sodnih taks.

1 F. Seljak, Problematika sodne prakse v osebnem stečaju, Pravosodni bilten 3/2019, str. 172.

2 Prim. sklep VSL Cst 25/2024 z dne 21. 2. 2024 in sklep VSL Cst 258/2024 z dne 7. 11. 2024.

3 F. Seljak, Problematika sodne prakse v osebnem stečaju, Pravosodni bilten 3/2019, str. 171-172.