Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep III Cp 1912/2024 ECLI:SI:VSLJ:2025:III.CP.1912.2024 AI generated

Appeal dismissed; inheritance court must refer to court when validity of will is disputed among heirs.

Case Number VSL Sklep III Cp 1912/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against a first-instance decision that rejected a partial judgment and suspended the inheritance proceedings. The appellant argued that the court erred by refusing to rule on his urgent statutory share, claiming no dispute existed regarding the will's validity. The court held that because potential heirs disputed the will's validity and revocation, the inheritance court lacked jurisdiction to decide on rights dependent on those facts, making a referral to the court mandatory.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o dedovanju 210. člen 2. odstavek 2; Zakon o pravdnem postopku 314. člen: When disputed facts regarding the validity of a will determine inheritance rights, the inheritance court must refer the matter to the court rather than issuing a partial judgment.

Keywords

AI generated
inheritance proceedings partial judgment validity of will referral to court statutory share heirs dispute suspension of proceedings

Cited Legislation

AI generated
Zakon o dedovanju 210. člen 2. odstavek 2
Zakon o pravdnem postopku 314. člen
Zakon o pravdnem postopku 365. člen
Zakon o pravdnem postopku 174. člen 1. odstavek
Zakon o dedovanju 174. člen 3. odstavek

Cited Case Law

AI generated
VSL II Cp 81/2018
Sodišče je zavzelo napačno pravno naziranje, pri čemer je citiralo sklep VSL II Cp 81/2018, ki obravnava popolnoma drugačno dejansko stanje in kjer je obseg zapuščine sporen.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Subsidiarna uporaba 314. člena ZPP (o delni sodbi) ne pride v poštev, dokler so med strankami zapuščinskega postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.

Ker med potencialnimi oporočnimi dediči obstoji spor o veljavnosti oporoke in o preklicu oporoke, je obligatorna napotitev na pravdo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje 1 zavrnilo predlog A. A. za izdajo delnega sklepa o dedovanju (I.) in zapuščinski postopek prekinilo (II.) za 30 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka (V.). B. B. je napotilo na pravdo, da zoper C. C. in D. D. vloži tožbo s tožbenim zahtevkom, da sta preklic oporoke z dne 21. 7. 2021 in pisna oporoka pred pričama z dne 24. 3. 2022, neveljavna (III.). Hkrati je določilo rok 30 dni za vložitev tožbe, z opozorilom o nadaljevanju zapuščinskega postopka (IV.).

2. Zoper I. točko sklepa se iz pritožbenega razloga nepravilne in zmotne uporabe določb Zakona o dedovanju 2 pritožuje A. A. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. Navaja, da ni ovir, da bi sodišče odločilo o njegovem nujnem deležu (do 1/2), saj je zapustnikov edini sin, ki priznava obe oporoki. Odločitev o tem katera oporoka bo pravno veljavna, nanj ne vpliva. Spor o veljavnosti oporoke (in njenega preklica) obstoji zgolj med oporočnimi dediči, ki niso hkrati tudi zakoniti dediči. Višina zapuščine ni sporna, prav tako je nesporno ugotovljeno, da zapustnik v času življenja s svojim premoženjem ni razpolagal v smeri zmanjšanja nujnega dednega deleža pritožnika. Sodišče je zavzelo napačno pravno naziranje, pri čemer je citiralo sklep VSL II Cp 81/2018, ki obravnava popolnoma drugačno dejansko stanje in kjer je obseg zapuščine sporen.

3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je v sklepu pravilno pojasnilo, da je zapuščinski postopek enoten in samostojen. Subsidiarna uporaba 314. člena Zakona o pravdnem postopku 3 (o delni sodbi) namreč ne pride v poštev, dokler so med strankami zapuščinskega postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. 4 To pomeni, da mora sodišče pred izdajo končne (meritorne) odločbe 5 ugotoviti in razrešiti vsa dejstva, ki v razmerju do končne odločbe predstavljajo predhodno vprašanje.

6. V konkretni zadevi med strankami (potencialnimi oporočnimi dediči) obstoji spor o veljavnosti oporoke in preklica oporoke. 6 V takšnem primeru je napotitev na pravdo obligatorna. Sodišče je ravnalo skladno s prvo točko drugega odstavka 210. člena ZD in oporočnega dediča, katerega pravico je presodilo za manj verjetno, napotilo na pravdo.

7. V obrazložitvi se je tudi utemeljeno sklicevalo na citiran sklep pritožbenega sodišča. Ni namreč bistveno, da je v obravnavani zadevi obseg zapuščine nesporen (v nasprotju s citiranim sklepom) ter da pritožnik predstavlja edinega zakonitega dediča. Ključno je, da med strankami 7 obstojijo še odprta in sporna dejstva, za rešitev katerih zapuščinsko sodišče ni pristojno in katera se bodo obravnavala šele pred pravdnim sodiščem.

8. Pritožbeno sodišče glede na povedano ugotavlja, da je sodišče materialno pravo pravilno uporabilo in izdajo delnega sklepa utemeljeno zavrnilo. Prav tako pri odločanju ni storilo uradno upoštevnih procesnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Ker ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 174. člena ZD, pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 174. člena ZD).

1 V nadaljevanju sodišče.

2 Uradni list SRS, št. 15/76 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju ZD.

3 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4 Tako tudi pravna teorija, glej V. Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, str. 159.

5 V kateri bo ugotovilo dediče (oporočne in nujne), njihove dedne deleže in obseg zapustnikovega premoženja (z njegovo razdelitvijo).

6 Posledično je torej nerazrešeno vprašanje, kdo je oporočni dedič.

7 Pri tem prav tako ni pomembno, da opisana dejstva niso sporna za vse stranke (med drugim pritožnika).