Appeal dismissed; court correctly suspended pending etažna lastnina determination and corrected building title error.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision suspending the determination of adjacent land until the establishment of etažna lastnina. The appellant argued the suspension was premature and violated procedural rights, while the court noted the absence of a respondent and the correction of a building title error in a prior ruling. The court held that suspending the process is a discretionary judicial power not requiring prior hearings or expert inspections, and that correcting the building's name does not affect the substantive outcome.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 339. člen; Zakon o nepravdnem postopku, 42. člen; Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, 3. člen: The court may suspend the determination of adjacent land pending the resolution of a preliminary question regarding etažna lastnina without mandatory prior hearings or expert inspections, and minor clerical errors in building titles do not constitute grounds for invalidating the substantive decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je določitev pripadajočega zemljišča glede na vsebino izreka sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Gre za tipično predhodno vprašanje, saj je od tega odvisno, kakšna oblika lastnine lastnika stavbe obstaja na pripadajočem zemljišču.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom z dne 2. 12. 2024 odločilo, da se postopek zaradi določitve pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovom A. 42, L., in B. 7, L., prekine do pravnomočnega zaključka postopka vzpostavitve etažne lastnine.
2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne v obravnavanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sklep o prekinitvi postopka preuranjen, saj bi moralo sodišče pred izdajo sklepa opraviti narok in pozvati udeležence k izjasnitvi. Prav tako bi moralo opraviti ogled na kraju samem in postaviti izvedenca urbanistične stroke, da bi sploh ugotovilo, katerim stavbam bo predmetna parcela pripadala kot pripadajoče zemljišče. Izrek nasprotuje razlogom v obrazložitvi sklepa, saj ne upošteva, da ima stavba dva naslova, zaradi česar je podana kršitev po 14. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. 1
3. Noben udeleženec postopka na pritožbo ni odgovoril.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izrek izpodbijanega sklepa je povsem skladen z razlogi sodbe, sodišče prve stopnje pa je pomanjkljivost pri navedbi celotnega naslova stavbe odpravilo s popravnim sklepom z dne 2. 12. 2024 (list. št. 39). V obravnavani zadevi gre za napako v imenu stavbe, popravo napake v imenih pa je potrebno razumeti kot primere, ko gre za netočno oziroma nenatančno opredelitev, ki v ničemer ne posega v vsebino sklepa. Takšne očitne napake je zato dopustno odpraviti s popravnim sklepom (328. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 2 in 3. členom ZVEtL-1 3 ).
6. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je določitev pripadajočega zemljišča glede na vsebino izreka sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Gre za tipično predhodno vprašanje, saj je od tega odvisno, kakšna oblika lastnine lastnika stavbe obstaja na pripadajočem zemljišču. 4 Pripadajoče zemljišče, ki ga predstavljajo določene zemljiške parcele, se namreč ugotovi v korist stavbe z določeno ID številko, ki pa do vzpostavitve etažne lastnine v zemljiški knjigi ne obstaja in do trenutka vzpostavitve etažne lastnine ni možna ustrezna zemljiškoknjižna izvedba sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča. 5 Zaključki sodišča prve stopnje so tako pravilni.
7. Pritožbene navedbe o preuranjeno izdanem sklepu o prekinitvi postopka so zmotne. Sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za prekinitev postopka, je sklep procesnega vodstva. V okviru tega lahko sodišče samo oceni in odloči, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali postopek prekinilo in počakalo na rešitev prejudicialnega vprašanja v matičnem postopku. Če se sodišče odloči za prekinitev postopka, lahko to stori neodvisno od volje in vednosti udeležencev postopka in brez obveznosti predhodnega izvajanja dokazov ali pridobivanja izjav udeležencev. Posledično so pritožnikove navedbe o izvedbi naroka, ogledu, postavitvi izvedenca in možnosti izjasnitve udeležencev, neutemeljene.
8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).
1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami.
2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19.
3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/17.
4 Gl. A. Božič Penko et al., Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 344.
5 Gl. recimo VSL sklep I Cp 3407/2015, pa tudi VSL sklep I Cp 2884/2016.