Appeal dismissed; willful alteration of will starts limitation period regardless of validity.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal by the first heir against the lower court's decision to declare a will valid and notify the second heir to sue regarding the estate's scope. The first heir argued the will was invalid due to formal defects and that the court erred in assigning the burden of proof, while the second heir opposed the appeal. The court ruled that the act of declaring the will valid is the critical moment for starting the limitation period under Article 61 of the Succession Act, which runs regardless of the will's ultimate legal validity.
Legislator headnote
AI generatedArticle 61 of the Succession Act; Article 194, paragraph 2 of the Succession Act; The act of declaring a will valid constitutes the decisive moment for commencing the limitation period, which runs irrespective of the will's eventual legal validity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
Akt razglasitve oporoke predstavlja ključen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD. Opravi se ne glede na to, ali je oporoka po zakonu veljavna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje 1 zapuščinski postopek prekinilo (točka A.1), A. A. (prvo dedinjo) napotilo na pravdo zoper B. B. (drugo dedinjo). 2 In sicer zaradi ugotovitve, da je listina z dne 28.7.2023 3 pisna oporoka zapustnice in kot takšna pravno veljavna (točka A.2). Prvi dedinji je določilo rok 30 dni za vložitev tožbe, z opozorilom, da se bo drugače zapuščinski postopek nadaljeval in se dedovanje na podlagi listine ne bo izvedlo (točka A.3). Pod točko B. sklepa je na pravdo glede spornega obsega zapuščine napotilo še drugo dedinjo.
2. Zoper A.2 in A.3 točki sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku 4 pritožuje prva dedinja. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se na pravdo napoti drugo dedinjo, in sicer zaradi ugotovitve, da listina ni pisna oporoka zapustnice in je pravno neveljavna. Z opozorilom, da je posledica nevložitve tožbe v roku 30 dni nadaljevanje zapuščinskega postopka in izvedba dedovanja na podlagi te listine. Podredno predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev sodišču, da v tem delu ponovno odloči. Vse s stroškovno posledico.
3. Prva dedinja v pritožbi ponavlja pritožbene razloge navedene tekom zapuščinskega postopka ter vztraja, da je nepravilna odločitev sodišča, da je manj verjetno, da je zapustničina oporoka (listina) veljavna. Poudarja, da so formalni pogoji za veljavnost listine, kot pisne oporoke pred pričami izpolnjeni, o čemer priča tudi dejstvo, da jo je sodišče razglasilo. Oporoka ima kot močnejši pravni naslov za dedovanje prednost pred zakonom. Zato je dokazno breme na drugi dedinji, ki trdi, da je listina neveljavna. Opozarja še, da druga dedinja konkretnih trditev o predrugačenosti oporoke ni podala.
4. Druga dedinja je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Po prvem odstavku 213. člena Zakona o dedovanju 5 sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon pri tem natančneje ne predpisuje meril, ki naj jih sodišče uporabi pri tehtanju nasprotnih pravic strank, je pa te razvila sodna praksa. Drži sicer, da ima oporoka, kot pravni naslov, ki je praviloma močnejši od zakona, pogosto odločilno dokazno vrednost. Vendar pa zgolj obstoj oporoke, tudi takšne, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje po 64. členu ZD, ne zadostuje.
7. Sodna praksa je jasna - sodišče mora v vsaki zadevi upoštevati konkretne okoliščine in posebnosti zadeve ter slednje dokazno oceniti. Vse to stori upoštevajoč trditve in dokaze s katerimi razpolaga v trenutku odločanja. 6 Temu je sodišče v obravnavani zadevi zadostilo. Pravilno je izpostavilo, da težava listine ni v delno natipkanem, delno ročno napisanem besedilu, ampak v predrugačenju bistvenega dela iz katerega se tolmači zapustničino voljo. Prečrtani natipkani besedi 'podarjam', h katerima sta ročno dopisani besedi 'zapuščam', sta upoštevajoč trditveni podlagi dedinj, pokazatelj večje verjetnosti, da je bila listina predrugačena. Nasprotno s prepričanjem pritožnice tako ugotovljenega stanja ne sanira niti razglasitev oporoke. Akt razglasitve oporoke namreč predstavlja ključen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD. Skladno z drugim odstavkom 194. člena ZD pa se opravi tudi ne glede na to, ali je oporoka po zakonu veljavna.
8. Pritožbeni očitki prve dedinje so tako v celoti neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče hkrati ugotavlja, da po uradni dolžnosti upoštevne kršitve postopka niso podane (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
9. V skladu z določbo prvega odstavka 174. člena ZD in ker ne gre za situacijo iz tretjega odstavka istega člena, dedinji pritožbene stroške nosita sami.
1 V nadaljevanju sodišče.
2 Pritožbeno sodišče zaradi večje jasnosti v nadaljevanju A. A. imenuje prva dedinja, B. B. pa druga dedinja.
3 V nadaljevanju listina.
4 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
5 Uradni list SRS, št. 15/76 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju ZD.
6 Glej VSC Sklep I Cp 306/2016 in VSL Sklep I Cp 590/2019.