Appeals dismissed; appellate court correctly used cassation power for irreparable procedural error, not reformatory power.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected two appeals against a ruling that annulled a partial judgment due to a significant procedural violation involving a recused judge. The appellant argued for reformatory powers to correct the decision, while the respondent contended the appellate court should have ignored the unchallenged portion of the first-instance judgment. The court ruled that because the procedural error taints the entire proceeding, the appellate court was legally bound to use its cassation power rather than its reformatory power.
Legislator headnote
AI generatedČetrta odstavka 357a. člena Zakona o pravdnem postopku; when a procedural error renders the entire proceeding void, the appellate court must exercise cassation power rather than reformatory power.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker zakonski očitek, da bi moralo višje sodišče uporabiti reformatorično pooblastilo, namesto kasatoričnega, ni izpolnjen, je obe pritožbi na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 357a. člena ZPP zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločalo o pritožbi tožene stranke zoper sklep predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Su 145/2019 z dne 11. 2. 2019 in zoper delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 344/2017-II z dne 2. 8. 2021.
2. Bistvo odločitve je, da je pritožbeno sodišče, drugače kot predsednik okrožnega sodišča, prepoznalo izločitveni razlog glede razpravljajoče sodnice, njegov sklep spremenilo in predlogu za izločitev sodnice ugodilo. Ker je ta sodnica izdala izpodbijano sodbo, je nadaljnja logična posledica sklep, da je ta sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
3. Delno sodbo sodišče prve stopnje je pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene procesne kršitve nato razveljavilo.
4. Zoper razveljavitveni sklep vlagata pritožbo obe pravdni stranki.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
6. Tožnik v pritožbi problematizira, kdaj naj bi nad razpravljajočo sodnica padla senca dvoma glede njene nepristranskosti ter katera procesna dejanja (od katere časovne točke dalje) bi bilo treba potemtakem ponoviti.
7. Časovna cepitev dvoma nepristranskosti, kakršno ponuja, pojmovno ni mogoča. Dejanja sodnika, ki je iudex suspectus obremenjujejo celoten postopek in izdano sodbo ter so enovita, neločljiva celota. Na tej podmeni, ki je sicer s pritožbo po 357a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niti ni dovoljeno spodbijati, temelji izpodbijani sklep. Ta tip ugotovljene procesne napake izključuje uporabo reformatoričnega pooblastila.
8. Tožena stranka pa si v pritožbi prizadeva za to, da bi sodišče druge stopnje glede zavrnilnega dela sodbe sodišča prve stopnje odločilo samo. Tu gre za smiselno tezo, da v ta del sodbe sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče sploh ne bi smelo posegati. Ta pritožbena teza je onkraj dometa pravnega sredstva po 357.a členu ZPP. V resnici ne gre za prizadevanje, da bi moralo sodišče uporabiti reformatorično pooblastilo namesto kasatoričnega, marveč je zadaj očitek, da je sodišče druge stopnje poseglo v neizpodbijan in zato pravnomočen del sodbe sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče se je o tem problemu, v tej zadevi, že izjavilo v sklepu Cp 30/2024 z dne 15. 1. 2025. Tedaj je odločalo o pritožbi tožene stranke zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, da se predlog za popravo sodbe zavrne. Ob tem je Vrhovno sodišče spregledalo, da je v tej zadevi vložen tudi par pritožb zoper delno sodbo, o katerih je odločilo sedaj.
9. Ker zakonski očitek, da bi moralo višje sodišče uporabiti reformatorično pooblastilo, namesto kasatoričnega, ni izpolnjen, je obe pritožbi na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 357a. člena ZPP zavrnilo.