Appeal dismissed; widow's pension starts from death date, not request date, as no choice between pensions exists.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za razsojo je ključno, da je tožnica poleg svoje že priznane pravice do starostne pokojnine, upravičena še do dela vdovske pokojnine. Gre torej za vdovsko pokojnino (oziroma njen del). V tem primeru je ključno, od kdaj dalje se izplačuje vdovska pokojnina (oziroma njen del). V tej zadevi se tožnici del vdovske pokojnine izplačuje od prvega dne po smrti zavarovanca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 7. 6. 2024. Prvostopenjsko odločbo številka zadeve: ... (pravilno: ...), številka dosjeja: ... (pravilno: ...) z dne 28. 2. 2023 (pravilno: 14. 2. 2024) pa je spremenilo tako, da se v izreku odločbe datum "1. 1. 2024" nadomesti z datumom "18. 11. 2023".

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče s tem, ko je tožnici priznalo pravico do izplačila dela vdovske pokojnine po določbi 111. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2) 1 z dnem 18. 11. 2023, spregledalo določbo drugega odstavka 61. člena ZPIZ-2 v povezavi z določbo tretjega odstavka 109. člena ZPIZ-2 in posledično zmotno uporabilo določbo četrtega odstavka 111. člena ZPIZ-2. Ker je tožnica 1. 12. 2023 vložila zahtevo za priznanje pravice do izplačila dela vdovske pokojnine in je bila ob smrti moža tudi uživalka starostne pokojnine, je na dan vložitve vloge izbrala še pravico do izplačila dela vdovske pokojnine. Zato je upravičena do izplačevanja dela vdovske pokojnine po določbi tretjega odstavka 109. člena ZPIZ-2. Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine ji zato pripada od 1. 1. 2024 dalje in ne od 18. 11. 2023 dalje, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje. S tem v zvezi se toženec sklicuje tudi na sodno prakso pritožbenega sodišča. 2 Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) 3 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) 4 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 7. 6. 2024, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 28. 2. 2023 (pravilno: 14. 2. 2024). Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožnici priznal pravico do izplačila dela vdovske pokojnine v višini 71,96 EUR na mesec, ki se ji izplačuje od 1. 1. 2024 dalje.

6. V zadevi je sporno, od kdaj dalje se tožnici izplačuje priznani znesek dela vdovske pokojnine.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožnici z odločbo z dne 24. 8. 2022 priznana pravica do starostne pokojnine od 22. 6. 2022 dalje. Dne ... 2023 ji je umrl mož. Tožnica je 1. 12. 2023 vložila zahtevo za pridobitev dela vdovske pokojnine. Toženec ji je izplačilo dela vdovske pokojnine priznal od 1. 1. 2024 dalje. Odločitev je sprejel na podlagi 109. člena ZPIZ-2.

8. ZPIZ-2 v 109. členu govori o izbiri med pokojninami iz obveznega zavarovanja. Določeno je, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec zmotno uporabil materialno pravo. Pritožbeno sodišče s tako odločitvijo soglaša. V tej zadevi namreč ne gre za izbiro med pokojninami. Za razsojo je ključno, da je tožnica poleg svoje že priznane pravice do starostne pokojnine, upravičena še do dela vdovske pokojnine. Gre torej za vdovsko pokojnino (oziroma njen del). V tem primeru je ključno, od kdaj dalje se izplačuje vdovska pokojnina (oziroma njen del). V tretjem odstavku 111. člena ZPIZ-2 je določeno, da se vdovska pokojnina pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 111. člena ZPIZ-2 izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od dneva smrti zavarovanca. V tej zadevi to pomeni, da se tožnici del vdovske pokojnine izplačuje od 18. 11. 2023 dalje, torej od prvega dne po smrti zavarovanca.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnica izbrala med pokojninami in da bi v tem primeru sodišče moralo uporabiti določbo 109. člena ZPIZ-2. Tožnica ima že priznano starostno pokojnino. Toženec ji je z izpodbijano odločbo priznal še del vdovske pokojnine. V tem primeru ni prišlo do izbire med pokojninami, temveč je tožnica upravičena tako do starostne pokojnine kot tudi do dela vdovske pokojnine. Glede omenjenega vprašanja je pritožbeno sodišče tudi že zavzelo enako stališče v drugi zadevi. 5

11. Glede sklicevanja toženca na zadevo Psp 546/2015 z dne 24. 3. 2016, pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre za drugačen primer, saj je tam dejansko šlo za izbiro med pokojninami, torej med pravico do starostne pokojnine in pravico do vdovske pokojnine. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je tožnica poleg starostne pokojnine upravičena še do dela vdovske pokojnine. Torej ne gre za izbiro med pokojninami in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

2 Glej Psp 546/2015 z dne 24. 3. 2016.

3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

4 Ur. l. RS, št. 2/2004.

5 Glej Psp 416/2017 z dne 7. 2. 2018.