Default judgment upheld; defendant's silence deemed admission; late evidence inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance default judgment ordering the defendant to repay €3,000 plus interest. The defendant argued the loan never existed and requested witness testimony, but the court found his silence at trial constituted an admission of the plaintiff's claims. Consequently, the court ruled that evidence presented only in the appeal was untimely and the lower court correctly applied the law without needing a full trial.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 318. člen; 338. člen (2. odstavek); 353. člen: A defendant's failure to respond to a claim constitutes an admission of the plaintiff's allegations, allowing a default judgment; evidence introduced for the first time in an appeal is inadmissible as it is too late to affect the outcome.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V zadevi so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato sodišče dokaznega postopka ni izvajalo. Toženčeva pasivnost se šteje kot pripoznava tožnikovih navedb.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je toženec dolžan vrniti tožniku 3.000,00 EUR s pripadajočimi obrestmi ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 414,48 EUR s pripadajočimi obrestmi.
2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da se s tožnikom nikoli ni dogovarjal oziroma dogovoril o kakršnikoli posojilni pogodbi, gotovine od tožnika ni prejel. Posojilo je neobstoječe, tožnik želi doseči obogatitev. Tožnik tudi z ničemer ne izkazuje obstoja posojila. Prav tako ne ve kakšna je vloga prič, ki bi potrjevale obstoj posojila. Predlagani priči ne moreta ničesar potrditi o obstoju posojila, zgolj zatrjevanje tožnika je premalo. Da posojila ni bilo, lahko potrdi priča A. A. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne istemu sodišču v novo odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Toženec na tožbo ni odgovoril, zato je sodišče prve stopnje ob preizkusu predpostavk po 318. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodišče je namreč pravilno ugotovilo, da so v zadevi izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato dokaznega postopka ni izvajalo. Toženčeva pasivnost se šteje kot pripoznava tožnikovih navedb. Sodišče prve stopnje je kot podlago zamudne sodbe tako pravilno vzelo dejansko stanje navedeno v tožbi.
5. Toženec tožbene navedbe prereka šele v pritožbi in predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, kar pa je prepozno. Pritožbe zoper zamudno sodbo ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato sodišče prve stopnje njegovih pritožbenih trditev in dokaznih predlogov ni upoštevalo (drugi odstavek 338. člena ZPP).
6. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus zamudne sodbe še po uradni dolžnosti in ugotovilo, da ni podana nobena izmed uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, sodišče prve stopnje pa je tudi materialno pravo pravilno uporabilo. Zaradi navedenega je pritožbo zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).