Supreme Court denies leave for appeal on standing and validity of building rights registration under ZSPDSLS-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for leave to appeal, dismissing the challenge to a lower court's decision that invalidated a building right registration. The applicant, not a party to the original contract, argued she had standing to sue for nullity based on the municipality's violation of mandatory provisions in the ZSPDSLS-1 regarding public land. The court found the request ungrounded because the applicant failed to demonstrate that the second-instance decision deviated from established Supreme Court practice or required a new legal interpretation to ensure uniformity.
Legislator headnote
AI generated367.a(1) ZPP; 367.c(2) ZPP: Leave for appeal is granted only if the second-instance decision addresses a legal issue of significant importance for legal certainty, uniform application of law, or legal development, specifically when it deviates from Supreme Court practice or lacks established precedent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek, da je vknjižba stavbne pravice na nepremičnini z ID znakom ..., dovoljena na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z dne 1. 2. 2022, na ime drugega toženca, neveljavna in se pri nepremičnini z ID znakom ... vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, in sicer takšno, kot je obstajalo pred vknjižbo stavbne pravice (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožnica dolžna drugemu tožencu povrniti pravdne stroške (II. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da tožnica ter drugi toženec sama krijeta svoje pritožbene stroške.
3. Tožnica vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:
- Ali je tožnica, ki ni stranka pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, glede na dejstvo, da lahko v materialnopravnem smislu uveljavlja ničnost vsaka zainteresirana stranka (92. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)), aktivno legitimirana za vložitev izbrisne tožbe, s katero uveljavlja izbris izpodbijane stavbne pravice, do vknjižbe katere je prišlo na podlagi ničnega zavezovalnega pravnega posla o ustanovitvi stavbne pravice ter posledično ničnega zemljiškoknjižnega dovolila za vpis stavbne pravice, zaradi očitne kršitve kogentnih določil Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1), ker je občina ustanovila stavbno pravico v nasprotju s prvim odstavkom 74. člena ZSPDSLS-1?
- Ali morebitno odrekanje aktivne legitimacije tožnici, ki ni stranka pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, pomeni, da ostanejo "v veljavi" (konvalidirajo) materialnopravne neveljavne vknjižbe, čeprav so bile z njimi očitno prekršene kogentne pravne norme ZSPDSLS-1, ker je občina ustanovila stavbno pravico v nasprotju s prvim odstavkom 74. člena ZSPDSLS-1?
- Ali je tožnica, ki ni stranka pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, glede na dejstvo, da lahko v materialnopravnem smislu uveljavlja ničnost vsaka zainteresirana stranka (92. člen OZ), aktivno legitimirana za vložitev izbrisne tožbe, s katero uveljavlja izbris izpodbijane stavbne pravice, do vknjižbe katere je prišlo na podlagi ničnega zavezovalnega pravnega posla o ustanovitvi stavbne pravice ter posledično ničnega zemljiškoknjižnega dovolila za vpis stavbne pravice, zaradi očitne kršitve kogentnih določil OZ, ker je občina ustanovila stavbno pravico v nasprotju s 35. členom, 37. členom, četrtim odstavkom 39. člena in drugim odstavkom 40. člena?
- Ali morebitno odrekanje aktivne legitimacije tožnici, ki ni stranka pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, pomeni, da ostanejo "v veljavi" (konvalidirajo) materialnopravne neveljavne vknjižbe, čeprav so bile z njimi očitno prekršene kogentne pravne norme OZ, ker je občina ustanovila stavbno pravico v nasprotju s 35. členom, 37. členom, četrtim odstavkom 39. člena in drugim odstavkom 40. člena?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).