Supreme Court allows review on whether appellate court must assess further tort elements when ordering apology text.

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali bi sodišče druge stopnje moralo pri izrečeni obveznosti sporočitve teksta tožene stranke, z vsebino in subjekti iz točke I. izreka sodbe, presojati tudi nadaljnje elemente odškodninskega delikta zaradi izključitve protipravnosti oz. nedopustnosti ravnanja tožene stranke?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali bi sodišče druge stopnje moralo pri izrečeni obveznosti sporočitve teksta tožene stranke, z vsebino in subjekti iz točke I. izreka sodbe, presojati tudi nadaljnje elemente odškodninskega delikta zaradi izključitve protipravnosti oz. nedopustnosti ravnanja tožene stranke?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je s tožbo od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženka dolžna plačati odškodnino za povzročeno nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve časti in dobrega imena v znesku 18.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Škodo naj bi mu toženka povzročila s tem, ko ga je po prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi prijavljala na različne državne ustanove in mu očitala spolno nadlegovanje, manipuliranje in šikaniranje ter uživanje in spodbujanje k uživanju alkohola na delovnem mestu. Tožnik je zahteval tudi, da toženka v tožbi naštetim pravnim in fizičnim osebam sporoči, da njene trditve niso bile resnične in se tožniku zanje opravičuje.

2. Sodišče prve stopnje je oba zahtevka zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženka dolžna fizičnim in pravnim osebam, ki so navedene v izreku sodbe prve stopnje, sporočiti, da so bile njene navedbe izmišljene in se zanje tožniku opravičuje. V skladu s to spremembo je bila spremenjena tudi odločitev o stroških postopka. Glede odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo denarne odškodnine pa je pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je sodišče pri presoji odškodninske odgovornosti toženke, vezano na pravnomočno oprostitev tožnika očitanega mu kaznivega dejanja. Odločilo je torej, da ne gre le za identično dejansko stanje, temveč za predhodno vprašanje.

4. Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

‒ Ali bi višje sodišče v Mariboru moralo pri odločitvi upoštevati vsebino izreka pravnomočne kazenske sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru III K 25666/2016 z dne 14. 7. 2017, navedene v izreku oprostilne sodbe z vsebino, ki ne zajema manipuliranja in šikaniranja na delovnem mestu ter uživanja in vzpodbujanja k uživanju alkohola na delovnem mestu, katere izrek kazenske sodbe ne vsebuje in torej ne zajema pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja.

‒ Ali bi sodišče druge stopnje moralo pri izrečeni obveznosti sporočitve teksta tožene stranke, z vsebino in subjekti iz točke I. izreka sodbe, presojati tudi nadaljnje elemente odškodninskega delikta zaradi izključitve protipravnosti oz. nedopustnosti ravnanja tožene stranke.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede dopuščenega vprašanja.

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe, odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).