Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sklep IV U 107/2024-9 ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.107.2024.9 AI generated

Administrative court dismisses tax enforcement appeal due to failure to exhaust prior appeal remedies.

Case Number UPRS Sklep IV U 107/2024-9
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's administrative lawsuit against a tax enforcement decision. The defendant argued that the plaintiff had already lodged an appeal which was rejected as untimely, rendering the current lawsuit inadmissible. The court agreed, ruling that exhausting regular legal remedies is a mandatory prerequisite for any substantive review of administrative acts.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 6. člen 1. odstavek; 36. člen 1. odstavek 7. točka: Exhaustion of regular legal remedies is a mandatory precondition for the admissibility of administrative litigation; if an appeal was possible but not filed or filed untimely, the court must dismiss the lawsuit.

Keywords

AI generated
exhaustion of remedies administrative appeal untimely appeal tax enforcement admissibility of lawsuit ZUS-1 procedural prerequisites

Cited Legislation

AI generated
6. člen 1. odstavek Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
36. člen 1. odstavek 7. točka Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Izčrpanost rednih pravnih sredstev je predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Naslovno sodišče je 6. 8. 2024 prejelo tožnikovo tožbo v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4933-166549/2023-3 z dne 12. 2. 2024, ki je bil tožbi v fotokopiji tudi priložen.

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 13. 9. 2024 navedla, da je bila tožnikova pritožba zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4933-166549/2023-3 z dne 12. 2. 2024 zavržna kot prepozna s sklepom št. DT 4933-166549/2023-5 z dne 15. 3. 2024, ta odločitev pa je bila potrjena z odločbo št. DT-499-23-49/2024-3 z dne 23. 7. 2024. Drugostopenjski organ torej vsebinsko ni presojal pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi, kar ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi sploh ni vložil in ni pravne podlage, da bi lahko zoper ta sklep vložil tožbo. Tožnik bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej prvostopenjski sklep o zavrženju pritožbe. Sodišču zato predlaga, da tožbo zavrže.

3. Sodišče je tožniku vročilo odgovor na tožbo in ga pozvalo k odgovoru nanj. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2024 navedel, da vztraja pri svojih navedbah in prereka navedbe tožene stranke. Ustava Republike Slovenije v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, brez vsakršnih omejitev. Nasprotuje roku 15 dni, saj Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa 30 dnevni rok, kar je normalen rok, da lahko stranka zavaruje svoje pravice in interese ter se upošteva enakopravnost v postopku in enako varstvo pravic. Organ je bil dolžan stranko neposredno ustno opozoriti na pravice in dolžnosti ter jo seznaniti z morebitnimi posledicami, česar ni izvedel. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, saj je šlo za zlorabo prava neuke in nevešče stranke v postopku, ki ne pozna zakonodaje.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Po določbi prvega odstavka 6. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je torej predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.

6. Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

7. V tem upravnem sporu tožnik izpodbija sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva Finančne uprave RS št. DT 4933-166549/2023-3 z dne 12. 2. 2024, kot je tožnik navedel v tožbi in ki ga je tožbi tudi priložil.

8. Sodišče je ugotovilo, da je bila pritožba zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi zavržena kot prepozna. Kot je opozorila tožena stranka v odgovoru na tožbo in to potrjujejo podatki predloženega upravnega spisa zadeve, je tožnik zoper sklep o izvršbi št. DT 4933-166549/2023-3 z dne 12. 2. 2024 vložil pritožbo, ki pa je bila kot prepozna zavržena s sklepom Finančne uprave RS št. DT 4933-166549/2023-5 z dne 15. 3. 2024. Ministrstvo za finance je nato kot organ druge stopnje z odločbo št. DT-499-23-49/2024-3 z dne 23. 7. 2024 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep Finančne uprave RS št. DT 4933-166549/2023-5 z dne 15. 3. 2024 o zavrženju pritožbe zoper sklep o izvršbi.

9. Glede na navedeno tožba ni dopustna, saj je bila tožnikova pritožba zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi zavržena kot prepozna. Ker mora sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe v skladu s 36. členom ZUS-1 po uradni dolžnosti preizkusiti, ali so za meritorno obravnavo tožbe podane vse procesne predpostavke, in ker ZUS-1 v 7. točki prvega odstavka 36. člena določa, da mora sodišče tožbo zavreči, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, je sodišče tožnikovo tožbo zavrglo.

10. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.