Appeal dismissed; objection against payment order filed after statutory eight-day deadline expired.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Že iz izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 rok za ugovor zoper plačilni nalog osem dni od vročitve le-tega. Glede na datum vročitve konkretnih plačilnih nalogov tožniku je torej osemdnevni rok za ugovor zoper njiju začel teči prvi naslednji dan, 12. 11. 2024, in se je iztekel v torek, 19. 11. 2024. Dne 26. 11. 2024 vloženi ugovor zoper plačilna naloga je zato prepozen in je nasprotna pritožbena trditev brez podlage v podatkih spisa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tožnika.

2. Tožnik je vložil pravočasno pritožbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je zoper plačilna naloga z dne 8. 11. 2024 pravočasno ugovarjal, in sicer v roku osmih dni po tem, ko ju je prejel. Plačilna naloga sta mu bila vročena po njegovi pooblaščenki, odvetnici mag. A. A. Sodišče je zmotno štelo, da je bil ugovor tožnika z dne 26. 11. 2024 prepozen in ga je brez opore v ZPP 1 zavrglo.

V 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče tudi zapisalo, da bo izpodbijani plačilni nalog zaradi nepravilnosti odmerjene sodne takse po uradni dolžnosti razveljavilo in ga nadomestilo z novim plačilnim nalogom. Pravilno je stališče sodišča, da je potrebno sodno takso ponovno odmeriti. Sodišče je namreč v sklepu z dne 5. 11. 2024 zmotno štelo, da znaša vrednost nedenarnega zahtevka za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju ter za ugotovitev posebnega premoženja tožnika 54.000 EUR, medtem ko je dajatveni zahtevek, ki ga je tožnik opredelil na 96.000 EUR, razdelilo na nedenarni zahtevek za ugotovitev obsega vlaganj v vrednosti 50.000 EUR, ter na denarni zahtevek za izplačilo teh vlaganj v višini 50.000 EUR. Tako je sodišče vrednost spornega predmeta za podredni zahtevek ocenilo na 100.000 EUR. Tožnik bi torej moral plačati takso za en zahtevek v višini 54.000 EUR in za drug zahtevek v višini 100.000 EUR. S plačilnim nalogom z dne 30. 11. 2021 mu je že odmerjena taksa za vrednost spora 150.000 EUR. Razlika med oceno vrednosti spora tožnika, za katero je že bila plačana sodna taksa v višini 2.559 EUR, in oceno vrednosti spora sodišča, torej znaša 4.000 EUR. Zato bi moralo sodišče tožniku izdati plačilni nalog za ta znesek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugovor tožnika zoper plačilna naloga z dne 8. 11. 2024 (red. št. 42 in 43 spisa) pravilno zavrglo kot prepoznega (tretji odstavek 34.a člena ZST-1 2 ). Takšne odločitve tožnik s pritožbo ne ovrže.

5. Že iz izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 rok za ugovor zoper plačilni nalog osem dni od vročitve le-tega. Tožnik v pritožbi ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je plačilna naloga z dne 8. 11. 2024 po pooblaščeni odvetnici mag. A. A. prejel dne 11. 11. 2024. Navedeno sicer potrjuje tudi vročilnica na list. št. 99 spisa. Prav tako tožnik ne izpodbija dejstva, da je ugovor zoper plačilna naloga po pooblaščeni odvetnici vložil dne 26. 11. 2024. Navedeno sicer potrjujeta tudi pisemska ovojnica in dohodni zaznamek na list. št. 112 spisa.

6. Glede na datum vročitve konkretnih plačilnih nalogov tožniku je torej osemdnevni rok za ugovor zoper njiju začel teči prvi naslednji dan, 12. 11. 2024, in se je iztekel v torek, 19. 11. 2024. Dne 26. 11. 2024 vloženi ugovor zoper plačilna naloga je zato prepozen in je nasprotna pritožbena trditev brez podlage v podatkih spisa.

7. Ostale pritožbene navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje svoje stališče, da je bila sodna taksa v obravnavani zadevi napačno odmerjena, pa za presojo izpodbijane odločitve o zavrženju prepoznega ugovora niso pravno pomembne. Višje sodišče se zato do njih ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel (prim. prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), poleg tega se izpodbijana odločitev nanaša izključno na razmerje med njim in državo. Zato krije svoje stroške pritožbenega postopka sam.

1 Zakon o pravdnem postopku.

2 Zakon o sodnih taksah.